DeUDIEU1112 – Deklaracija o usmeritvah za delovanje...

3327. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju julij 2011–december 2012 (DeUDIEU1112)

Na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10 in 107/10) ter 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10) je Državni zbor na seji dne 27. 9. 2011 sprejel

D E K L A R A C I J O
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju julij 2011–december 2012 (DeUDIEU1112)

Ob zavedanju nezamenljivega poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije ter vloge Republike Slovenije kot njene članice,

ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

v želji po razvidnih ciljih Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, še posebno v Svetu,

ob upoštevanju 18-mesečnega programa Sveta (1. julij 2011–31. december 2012) in Delovnega programa Komisije za leto 2011,

ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Republika Slovenija,

DRŽAVNI ZBOR s to deklaracijo

sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečala pri nadaljnjem sprejemanju odločitev v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov EU v obdobju julij 2011–december 2012, ter

se pridružuje v okviru svojih pristojnosti skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.

Uvod

Sloveniji kot članici Evropske unije prinaša prihodnje enoinpolletno obdobje velike izzive. Spremembe v ustroju Evropske unije z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, gospodarska kriza, ki je Evropo in tudi Slovenijo močno prizadela, demografske razmere, potreba po usklajenem trajnostnem razvoju v korist varstva okolja in trajnostnega kmetovanja pa tudi zagotavljanju miru, varnosti in varovanja človekovih pravic so glavni dejavniki, ki od Evropske unije in njenih članic danes zahtevajo velike spremembe. Evropa vstopa v obdobje, iz katerega bo izšla spremenjena, v obdobje, ki zahteva drugačen, pogumnejši način odločanja, tako na institucionalnem področju kot pri gospodarskem upravljanju. Če je bilo izvajanje dogovorjenih razvojnih politik v preteklosti dolgoročen proces, je po nastopu krize postalo jasno, da je reformne ukrepe treba izvesti hitro, ciljno usmerjeno, na ravni celotne Evropske unije in hkrati z večjimi zavezami za vse države članice. Kriza je tako dejansko okrepila skupno odločanje v okviru Evropske unije in privedla do povečane koordinacije ključnih politik za krepitev gospodarstva in konkurenčnosti. Takšen način delovanja na ravni Evropske unije so omogočile tudi institucionalne spremembe, ki jih je uvedla Lizbonska pogodba.

To pomeni, da se mora tudi Slovenija odzivati hitreje in prožnejše. Še pomembnejša postaja določitev ključnih prednostnih področij, na katerih bo Slovenija v prihodnjem obdobju izraziteje uresničevala svoje interese v Evropski uniji. Za dosego ciljev pa mora svoja prizadevanja usmeriti predvsem v izboljšanje konkurenčnosti, večanje rasti in druge ukrepe za izhod iz gospodarske krize. V zvezi s tem je za Slovenijo zelo pomembna tudi odločitev o razdelitvi sredstev iz proračuna EU, tako za namene razvoja, kohezijske politike, kmetijstva kakor tudi varstva okolja. Kot država, ki je gospodarsko in tudi drugače zelo povezana z državami Zahodnega Balkana, bo še naprej intenzivno sodelovala pri procesu približevanja teh držav Evropski uniji. Tako kot doslej pa bo v Evropski uniji uresničevala tudi nekatere specifične, njej lastne interese, ki za učinkovitejše udejanjanje potrebujejo podporo Evropske unije.

Za pametno, trajnostno in vključujočo rast

Evropska unija se že dalj časa spoprijema z vrsto izzivov, v prvi vrsti z globalno gospodarsko in finančno krizo, pomanjkanjem virov ter demografskimi in podnebnimi spremembami. Odgovor na te izzive je zapisan v strateškem projektu Evropa 2020. Slovenija kot sestavni del evropskega prostora podpira ambicioznost in celovitost te strategije in si bo doma prizadevala doseči cilje glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter petih glavnih ciljev do leta 2020. Tako kot vse druge države članice je pripravila Nacionalni reformni program, ki predvideva ukrepe za rast in strukturne spremembe. Z evropskim semestrom je proces priprave dokumentov in spremljanja njihovega izvajanja postal bolj zavezujoč, saj se pripravlja vzporedno s Programom stabilnosti, ki opredeljuje javnofinančni okvir.

Skupni cilj bo lahko dosežen le ob učinkoviti politiki na ravni držav članic in EU. Zato smo si v Sloveniji na podlagi strategije Evropa 2020 zadali enako ambiciozne cilje: stopnjo delovno aktivnega prebivalstva želimo dvigniti na 75 %, povečati vlaganja v raziskave in razvoj na 3 % BDP, zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 6 %, povečati učinkovito rabo virov. Ohraniti želimo nizko stopnjo osipa v šolah, povečati delež prebivalstva s terciarno izobrazbo na 40 % ter 40.000 prebivalcem omogočiti, da se dvignejo nad prag revščine.

Z zavezami, danimi v Nacionalnem reformnem programu, bo Slovenija izvajala ukrepe, ki so za obdobje dveh let predvideni tudi v nacionalnem proračunu. Prednostne naloge so ustvarjanje novih delovnih mest in znanja za visoko dodano vrednost, spodbujanje rasti in ustvarjanje novih inovativnih podjetij, povečanje zaposljivosti posameznikov in socialne kohezivnosti, vzpostavitev razvojne prometne in energetske infrastrukture ter prehod v okoljsko učinkovito, nizkoogljično družbo.

Slovenija se zavzema za tesno povezavo med razvojnim in proračunskim načrtovanjem ne samo na nacionalni, ampak tudi na evropski ravni. Na nacionalni ravni bo zato nadaljevala z dejavnim pristopom k preglednemu razvojnemu načrtovanju, tesnejšemu povezovanju z javnofinančnimi zmožnostmi ter krepitvi mehanizmov za spremljanje učinkovitosti ukrepov.

Za učinkovito upravljanje

Slovenijo, kot malo odprto gospodarstvo, je kriza prizadela bolj kot države v povprečju EU. Čeprav naše gospodarstvo ponovno beleži rast BDP, je okrevanje razmeroma počasnejše od primerljivih držav EU. Razmerja v svetovnem gospodarstvu so v obdobju po krizi v prid hitro rastočim gospodarstvom, torej območjem zunaj EU. To se kaže kot zmanjševanje deležev EU in Slovenije v izvoznih tržnih deležih, kar čuti tudi slovensko gospodarstvo, ki je pretežno izvozno usmerjeno. Slovenija se zaveda, da gospodarska rast ne more več temeljiti na javnofinančnih spodbudah – povečevanju javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, ampak na rasti in vlaganjih podjetniškega sektorja, zato se bo zavzemala za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarskega prostora kot celote.

Dolžniška kriza v posameznih državah članicah evroobmočja pomeni povečanje tveganj za druge države evroobmočja pa tudi za EU kot celoto. V skrbi za zagotovitev trdnih ekonomskih temeljev in s ciljem izboljšati fiskalno in finančno stabilnost je – v okviru procesov v EU – tudi Slovenija uvedla spremembe na področju nadzora fiskalnih politik ter boljše usklajevanje makroekonomskih politik, vključno z ukrepanjem proti makrofinančnim neravnovesjem. V naslednjem obdobju bo za uspeh tega procesa ključno dosledno izvajanje sprejetih zavez. Slovenija se bo v okviru oblikovanja evropskih ekonomskih politik zavzemala za uresničitev strukturnih reform. Veliko vlogo pri stabilizaciji bo imel finančni sektor, za katerega se v EU in svetu sprejemajo in uveljavljajo nova pravila za izboljšanje preglednosti, ocenjevanja tveganj in preprečevanje nastanka kriz v prihodnosti.

Izzivi, s katerimi se sooča EU, so pomembni tudi za Slovenijo. Slovenija se bo še naprej zavzemala za uveljavitev skupnih mehanizmov za prevzem tveganj, ki bodo upoštevali velikost in strukturo posameznega gospodarstva ter njegovo izpostavljenost tveganjem. Prizadevala si bo, da bo novo gospodarsko upravljanje v okviru evropskega semestra omogočalo pravočasno zaznavanje neravnovesij, preprečilo narodnogospodarske posledice in stroške, predvsem pa sililo države članice k uresničevanju ukrepov za povečevanje konkurenčnosti. Pomoč posameznim državam iz sprejetih mehanizmov mora biti pogojena tudi z njihovim doslednim izvajanjem ukrepov in doseganjem dogovorjenih rezultatov. Prav tako si Slovenija prizadeva, da se v EU uveljavijo pobude, ki zagotavljajo stabilnost finančnega sektorja.

K razvojno naravnanemu proračunu EU

V razpravi o naslednjem večletnem finančnem okviru EU se bo Slovenija zavzemala za večjo razvojno in trajnostno naravnanost proračuna, ki mora postati eden ključnih instrumentov za doseganje ciljev iz strategije Evropa 2020. V prihodnjem proračunu EU bi moralo biti več pozornosti namenjene tudi novim izzivom, kot so boj proti podnebnim spremembam, zagotavljanje energetske varnosti, biotske raznovrstnosti, prisotnost in odzivnost EU na globalni ravni.

Ker je kohezijska politika EU ena ključnih za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 na celotnem območju EU, Slovenija še naprej podpira ohranitev močne, razvojno usmerjene kohezijske politike EU, ki mora biti v proračunu Unije tudi ustrezno finančno podprta. Za Slovenijo je pri tem še posebej pomembno, da se koncept prehodnih ureditev v kohezijski politiki ohrani tudi po letu 2013, saj te blažijo negativne posledice nenadne odtegnitve podpor, s čimer je omogočena nemotena nadaljnja krepitev konkurenčnosti obravnavanih regij.

Slovenija podpira tudi nadaljevanje reforme skupne kmetijske politike v smeri spodbujanja konkurenčnosti in trajnostne kmetijske pridelave ter krepitve politike razvoja podeželja. Ob tem opozarja na pomen postopnosti uvajanja sprememb pri poenotenju neposrednih plačil in drugih kmetijskih prejemkov med državami članicami EU.

Ob navedenem Slovenija pričakuje dogovor o naslednjem večletnem finančnem okviru EU, ki ji bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju omogočil ohranitev pozitivnega neto finančnega položaja, primerljivega s položajem drugih držav članic s podobno stopnjo razvitosti, kar bi naši državi omogočilo nemoten trajnostni razvoj ter krepitev konkurenčnosti njenega gospodarstva.

Za nadaljevanje širitve in evropsko perspektivo Zahodnega Balkana

Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljevanje širitvenega procesa EU. Pri tem ostajajo prioriteta države Zahodnega Balkana. Slovenija pričakuje, da bo to obdobje čas ključnega preboja in prehoda držav v naslednje faze pridruževanja.

Sprejemanje praks in norm EU v okviru širitvenega procesa prinaša utrditev novih demokracij ter modernizacijo in stabilnost vseh struktur v posamezni državi. Zato si bo Slovenija pri svojem delovanju v EU prizadevala, da bo Unija celotnemu Zahodnemu Balkanu namenjala ustrezno pozornost in začela pristopna pogajanja s tistimi državami, ki bodo izpolnile pogoje. To bo ohranilo kredibilnost širitvenega procesa in utrdilo zavedanje državljanov teh držav, da je članstvo v EU realen cilj, posledično pa okrepilo potrebne reformne procese. Pri tem se morajo države zavedati, da so za napredek v procesu približevanja EU poleg sprejemanja pravnega reda EU in reform potrebni tudi njihovo dosledno izvajanje, spoštovanje pravne države in vsevključujoči družbeni dialog.

Slovenija si bo prizadevala, da bo v naslednjem večletnem finančnem okviru znesek pomoči, ki ga EU namenja Zahodnemu Balkanu, omogočal državam te regije hitrejše napredovanje pri vključevanju v EU. Zahodni Balkan ostaja prednostna regija razvojnega sodelovanja Slovenije, kjer želi postati prepoznavna donatorica razvojne pomoči. Za tesnejše povezovanje z državami Zahodnega Balkana ter njihovo hitrejše približevanje EU si bo prizadevala tudi v okviru konkretnih projektov in drugih aktivnosti širšega pomena na podlagi Strategije EU za Podonavje.

Za prispevek Slovenije k raznolikosti Evropske unije

Tudi v prihodnjem 18-mesečnem obdobju bo Slovenija nadaljevala s prizadevanji na nekaterih področjih v domeni politik EU, kjer ima svoje specifične interese.

Prizadevala si bo za to, da se kot eden od ukrepov za izboljšanje položaja založnikov knjig v jezikih z majhnim številom govorcev vzpostavi možnost za uvedbo ničelne stopnje DDV na knjigo. Tak splošni ukrep bi lahko prispeval k jezikovni in kulturni raznolikosti, podprl ustvarjalnost ter izboljšal dostopnost knjig bralcem.

Slovenija se bo v okviru skupne kmetijske politike EU zavzemala za to, da bo kljub velikemu deležu območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje mogoče povečevati konkurenčno sposobnost kmetijstva in živilstva, krepiti prehransko varnost, zagotavljati stabilno pridelavo varne in kakovostne hrane, trajnostno rabo proizvodnih potencialov v kmetijstvu ter skladen in socialno vzdržen razvoj podeželja.

Zagotavljanje varne in kakovostne hrane je za Slovenijo prednostnega pomena. Zato bo pri zagotavljanju varnosti za potrošnika čim bolj uporabljala načelo previdnostnega pristopa in si prizadevala za ohranitev visokih standardov na tem področju.

Majhnost sektorja kot takega ter mali priobalni ribolov sta dve ključni posebnosti slovenskega ribiškega sektorja. Ta sektor ima poleg oskrbe lokalnih trgov s svežimi ribiškimi in ribogojskimi proizvodi tudi pomembno vlogo pri ohranjanju identitete Slovenije kot pomorske in ribiške države. Slovenija meni, da je reforma skupne ribiške politike EU potrebna, v okviru te reforme pa si bo prizadevala za upoštevanje posebnih lastnosti majhnih ribiških sektorjev ter regionalnih posebnosti ribištva, zlasti ribištva v Sredozemlju in Jadranu.

Slovenija sodi med najbolj biotsko pestre in gozdnate članice EU. Zaradi velikega števila rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov ima v EU največji delež svojega ozemlja pod Naturo 2000 in je pomemben steber sistema ohranjanja narave v EU. Zahteve po ohranjanju narave terjajo dodatne napore pri načrtovanju razvoja na lokalni in nacionalni ravni, zato si bo Slovenija prizadevala za pravično porazdelitev finančnih in organizacijskih bremen v EU, ki jih je treba primerno upoštevati pri sprejemanju naslednjega večletnega finančnega okvira ter skupne kmetijske politike. Posebno pozornost bo Slovenija namenila trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi v okviru vseh pobud na ravni EU. Podpirala bo dejavno upravljanje z gozdovi, ki vključuje gospodarsko, okoljsko in socialno funkcijo, ter se zavzemala za večjo povezanost med ukrepi glede podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti. Slovenija meni, da harmonizirana shema trajnostnih kriterijev ni najboljša rešitev za rabo biomase v EU, saj bi tak pristop lahko povzročil nasprotne učinke in dodatna administrativna bremena, zato se bo zavzemala za upoštevanje lokalnih in nacionalnih posebnosti v okviru obstoječega trajnostnega upravljanja z gozdovi. Za Slovenijo je pomembno tudi, da gozdarstvo v prihodnje ostane del politike razvoja podeželja.

Pri izboru energetskih prednostnih infrastrukturnih projektov na ravni EU je za Slovenijo pomembno, da metode zajamejo in pravilno ovrednotijo tudi projekte manjših držav in upoštevajo regionalno dimenzijo. Zavzemala se bo za to, da je pri oblikovanju metodologije za nediskriminacijski izbor prednostnih projektov treba upoštevati ne samo čezmejne povezave, pač pa tudi nadgradnjo obstoječih omrežij. Za doseganje ciljev diverzifikacije poti in virov mora biti Slovenija vključena v plinski koridor Sever–Jug, prav tako je bistveno povezana z energetskim trgom ter električnimi in plinskimi koridorji jugovzhodne Evrope. Pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo se ne sme pozabiti na tretje države. Slovenija bo poudarjala, da se projekti med sabo ne izključujejo in da je projekt Južni tok z vidika diverzifikacije poti odločilnega pomena za Slovenijo.

Mobilnost je odvisna od prometne infrastrukture. V novi prometni politiki EU do leta 2050 je za Slovenijo pomembna vzpostavitev funkcionalnega in multimodalnega vseevropskega prometnega omrežja TEN-T. V okviru prihodnje revizije odločbe o omrežju TEN-T se Slovenija zavzema za ohranitev sedanjih tridesetih prioritetnih projektov, med njimi za Slovenijo še posebej pomembnega prednostnega projekta št. 6 od Lyona do ukrajinske meje. V povezavi z Zahodnim Balkanom se mora okrepiti pomen X. koridorja. Pri razbremenitvi preobremenjenih prometnih osi se morajo upoštevati potencialni prometni tokovi in vključenost transportnega potenciala severnega Jadrana in pristanišča Koper z njegovimi zalednimi povezavami.

Za Slovenijo kot državo z zunanjo kopensko mejo EU bo načrtovana uvedba sistema registracije vstopa in izstopa na zunanjih mejah EU pomembna. Uvedba tega sistema bo dobrodošla pomoč, ki bo olajšala delo mejnih organov, obenem pa pripomogla k povečanju nadzora schengenskega prostora. Slovenija se bo zavzemala za oblikovanje sistema, ki bo imel v praksi čim manj nezaželenih učinkov na mejnih prehodih, ki bi se kazali v nedopustnih zastojih. Zaradi tega se bo Slovenija zavzemala za uvedbo dvofaznega sistema registracije vstopa in izstopa, tako da bi šele v drugi fazi uvedli zajemanje biometričnih podatkov.

V zvezi z vzpostavitvijo skupnega evropskega azilnega sistema Slovenija meni, da se je treba v procesu sprejemanja aktov osredotočiti predvsem na kakovost prihodnje zakonodaje in njenega izvajanja in manj na dosego zastavljenega roka v letu 2012. Slovenija podpira dvig in poenotenje standardov za prosilce azila v EU, vendar je ob tem treba spoštovati načelo sorazmernosti in upoštevati tudi povečanje administrativnih bremen za države članice. Slovenija ne podpira možnosti suspenza vračanja oseb v državo članico, za katero je bila predhodno ugotovljena pristojnost za obravnavo prošenj za azil ali mednarodno zaščito.

Slovenija si bo v času predsedovanja prihodnjega tria držav članic aktivno prizadevala za sprejemanje takšnih pravnih podlag in politik EU s področja človekovih pravic in nediskriminacije, ki bodo temeljile na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in na spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.

PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO V SVETU V OBDOBJU JULIJ 2011–DECEMBER 2012

HORIZONTALNE ZADEVE

Institucionalne zadeve

Slovenija bo v prihodnjem osemnajstmesečnem obdobju intenzivno spremljala dogajanja na področju institucionalnih zadev, kjer bo delo osredotočeno na dokončanje izvajanja Lizbonske pogodbe. Od začetka veljavnosti nove primarne zakonodaje se vzpostavljajo tudi novi mehanizmi sodelovanja med posameznimi institucijami EU, predvsem med Svetom, Evropskim parlamentom in Komisijo, pri čemer se bo Slovenija zavzemala za to, da se uveljavljena vloga Sveta bistveno ne spremeni. Slovenija si bo glede institucionalnih zadev prizadevala za učinkovito in konstruktivno zastopanje svojih interesov v vseh institucijah EU.

Državni zbor si bo pri tem še posebej prizadeval za nadzor nad upoštevanjem načela subsidiarnosti v osnutkih zakonodajnih aktov institucij EU ter za politični dialog z institucijami EU, zlasti z Evropsko komisijo.

V skladu z dejstvom, da sodi med države z eno bolj odprtih zakonodaj glede dostopa do informacij, in glede na to, da je dostop do dokumentov institucij EU odslej tudi ena od temeljnih državljanskih pravic, si bo Slovenija prizadevala tudi za večjo transparentnost delovanja EU.

Prizadevala si bo tudi za zagotavljanje pogojev za delovanje svojih državljanov v vseh institucijah EU. Pri tem se bo zavzemala za ustrezno zastopanost zaposlenih slovenskih državljanov, vključno s položaji na višjih ravneh. Kar najbolj bo izkoriščala tudi možnost začasne napotitve strokovnjakov v institucije.

Naslednji večletni finančni okvir EU

Veljavni večletni finančni okvir (finančna perspektiva) EU se izteče konec leta 2013. Ker vsebina večletnega finančnega okvira močno vpliva na nadaljnji razvoj EU in njenih politik, s tem pa posredno tudi na položaj držav članic v njej, bodo pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru EU ena prednostnih nalog Slovenije v prihodnjem obdobju.

V okviru omenjenih pogajanj, ki se pričnejo sredi leta 2011, bo Slovenija nadaljevala s svojimi prizadevanji za večjo razvojno usmerjenost proračuna EU. Sedanji proračun EU namreč ne podpira več ustrezno glavnih ciljev in skupnih ambicij EU, s katerimi bi se ta lahko učinkoviteje spopadla z izzivi današnjega časa. Ob tem Slovenija meni, da mora prihodnji večletni finančni okvir postati bistveno boljša podlaga za izvajanje ciljev ključnih razvojnih dokumentov EU, kot je npr. strategija Evropa 2020.

Kohezijska politika je ena ključnih politik EU za doseganje ciljev strategije Evropa 2020, zato bo Slovenija še naprej podpirala ohranitev ustreznega deleža za to politiko v proračunu EU. Pri tem zagovarja večjo osredotočenost – tako kohezijske politike kot proračuna v celoti – na manjše število strateških prioritet, večjo ciljno usmerjenost programov in projektov ter opredelitev kohezijske politike kot integrirane razvojne platforme, ki naj prispeva tudi k poenostavitvi in večji transparentnosti izvajanja, tako na ravni EU kot na ravni držav članic in regij. Slovenija se pri tem posebej zavzema za ohranitev t.i. prehodnih ureditev v kohezijski politiki kot smiselnega, pravičnega in logičnega prehoda v večjo konkurenčnost, s čimer se ublažijo negativne posledice nenadne odtegnitve podpor, hkrati pa ohrani ustrezen motivacijski mehanizem za ciljna območja.

Na področju skupne kmetijske politike Slovenija podpira nadaljevanje reforme v smeri spodbujanja trajnostne kmetijske pridelave, kar bo pripomoglo k doseganju skupnih ciljev EU na področju prehranske varnosti, varstva okolja, zagotavljanja javnih storitev in dobrin ter k intenzivnejšemu uvajanju inovacij. Ob tem izpostavlja pomen postopnosti pri poenotenju neposrednih plačil in drugih kmetijskih prejemkov med državami članicami EU.

Večje spremembe so potrebne tudi na področju prihodkov proračuna EU, in sicer v smeri premostitve problema t.i. »pravičnih povračil«. Slovenija zagovarja takšne spremembe, ki bi omogočile enostavnejši, preglednejši in predvsem pravičnejši sistem prihodkov. Pri tem je odprta za razpravo o uvedbi novih lastnih virov, ki pa državam članicam in njihovim prebivalcem ne bi smeli ustvarjati dodatnih bremen.

Glede na dejstvo, da – kljub izkazanemu interesu ob koncu zadnjih pogajanj o sedanjem finančnem okviru – temeljite reforme proračuna EU ni mogoče pričakovati, si bo Slovenija še naprej prizadevala za ohranitev pozitivnega neto finančnega položaja, ki bo primerljiv s položajem drugih držav članic s podobno stopnjo razvitosti.

Strategija Evropa 2020 in slovenski nacionalni reformni program

V Sloveniji smo si v okviru strategije EU2020 zadali naslednje cilje, ki naj bi jih dosegli do leta 2020:

Stopnja delovno aktivnega prebivalstva med 20. in 64. letom starosti se mora povečati na 75 %, tudi z večjo vključitvijo mladih in starejših delavcev.

V raziskave in razvoj vložiti 3 % BDP. S tem je bila v ospredje postavljena potreba po javnih in zasebnih naložbah v raziskave in razvoj, večji poudarek je bil dan vložkom in manj učinkom. Jasno je, da je treba izboljšati pogoje za zasebne raziskave in razvoj v EU, zato so k temu naravnani številni ukrepi iz te strategije. Jasno je tudi, da združitev raziskav, razvoja in inovacij prinaša večji razpon izdatkov z večjim donosom za poslovanje in nosilce produktivnosti.

Treba je zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 6 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990; delež obnovljivih virov energije v naši končni porabi energije bi bilo treba povečati na 25 % in doseči 20 % izboljšanje učinkovitosti rabe energije.

Izpolniti je treba cilj glede rezultatov izobraževanja, s čimer bi odpravili težave zaradi zgodnje opustitve šolanja (v Sloveniji moramo vsaj ohraniti trenutni delež 5,1 %); prav tako je treba delež prebivalstva med 30. in 34. letom starosti, ki je končalo terciarno izobraževanje, povečati na najmanj 40 %.

Število prebivalcev, ki živijo pod pragom revščine, moramo zmanjšati za 40.000.

Nacionalni reformni program, ki je bil predložen Evropski komisiji konec aprila 2011, zajema strukturne spremembe in prikaz izbranih programskih ukrepov in projektov iz veljavnega proračuna za obdobje dveh let. Ukrepi so bili izbrani glede na njihov vpliv na odpravljanje »ozkih grl« in neposredni vpliv na cilje EU2020. Cilj Nacionalnega reformnega programa Republike Slovenije je dolgoročno vzdržna gospodarska rast, ki jo bomo dosegli z ukrepi ekonomske politike, strukturnimi ukrepi in institucionalnimi prilagoditvami. Vodilo za oblikovanje ukrepov ekonomske politike je konsolidacija javnih financ, ki temelji na krčenju izdatkov in ne na povečanju davčnih obremenitev. Pogoj za to je določitev obsega javne potrošnje s fiskalnim pravilom in strukture javne potrošnje na podlagi državnih razvojnih prioritet. Prioritete so usmerjene k ustvarjanju novih delovnih mest in znanja za visoko dodano vrednost, spodbujanju rasti in ustanavljanju novih inovativnih podjetij, k večji zaposljivosti, aktivnosti, ustvarjalnosti in usposobljenosti posameznikov ter k razvojni prometni in energetski infrastrukturi. Postopen prehod v okoljsko učinkovito, nizkoogljično družbo je horizontalno zastopan v vseh prioritetnih ukrepih. Socialna kohezivnost se bo izboljšala tudi z novim sistemom uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ki je enostaven, pregleden in ciljno usmerjen, ter drugimi ukrepi, katerih cilj je socialna aktivacija oziroma povezovanje upravičencev do socialnih prejemkov s trgom dela. Institucionalne prilagoditve predvidevajo spremembe za boljše delovanje trgov in učinkovitejše gospodarjenje z javnim premoženjem. Med strukturnimi spremembami je poglavitna prilagoditev načrtovana za pokojninski sistem.

Nacionalni reformni program je del sistema razvojnega načrtovanja, ki je v Sloveniji urejen z novo Uredbo o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna. Ta ureja način razvojnega načrtovanja, oblikovanja politik in določitve razvojnih prioritet ter tesnejšo povezavo s pripravo programskega proračuna. Uredba je postavila tudi nov okvir za koordinacijo razvojnih politik: krovno skupino za razvojno načrtovanje, skupino za fiskalno politiko in delovne skupine za posamezne politike. Za zagotovitev sistematičnosti razvojnega načrtovanja bo v letu 2011 pripravljen poseben zakon o razvojnem načrtovanju.

Hkrati se razvija sistem, s katerim bomo sistematično zagotavljali informacije za učinkovito odločanje, tako o kratkoročnih kot o dolgoročnih ukrepih in projektih ter posledično o celotnih področjih posameznih politik.

Podnebne spremembe

Prehod v nizkoogljično družbo in zmanjševanje odvisnosti od fosilnega goriva ostajata v središču razvojnih izzivov Slovenije.

Podnebne spremembe zahtevajo skladne ukrepe za zmanjševanje izpustov in za prilagajanje nepovratnim procesom v vseh sektorskih politikah, zato si bo Slovenija prizadevala za ustrezno vključevanje teh ukrepov zlasti v industrijsko, energetsko, prometno, stanovanjsko, kmetijsko, raziskovalno in kohezijsko politiko EU ter v razprave o naslednjem finančnem okviru. Slovenija pozdravlja pripravo Načrta za prehod EU v konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 in se bo dejavno vključila v njegovo oblikovanje.

V zvezi s tem so za Slovenijo pomembna tudi naslednja vprašanja: trajnostna oskrba s hrano; trajnostno in celostno upravljanje vodnih virov za proizvodnjo hidroenergije; trajnostna raba in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev; trajnostno gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi za zagotavljanje njihove okoljske funkcije in vira biomase, lesa za izdelke, ki skladiščijo ogljik, in ponora ogljika; prostorsko načrtovanje kot eden izmed pomembnih preventivnih instrumentov za prilagajanje podnebnim spremembam – povezano načrtovanje prostorskega in urbanega razvoja.

V pogajanjih o doseganju novih srednjeročnih in dolgoročnih ciljev EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov si bo Slovenija prizadevala, da bo pri sprejetih rešitvah poleg strokovnih meril upoštevana tudi primerljiva in pravična razporeditev stroškov dodatnih bremen med države članice EU. Slovenija pričakuje, da bodo pri tem imela pomembno vlogo merila razvitosti in sposobnosti plačila ter da bo Evropska komisija, ki ima strokovne zmogljivosti, ustrezno pomagala državam članicam s potrebnimi strokovnimi podlagami.

Za Slovenijo so v okviru razprav o srednjeročnih in dolgoročnih ciljih zmanjšanja emisij še posebej pomembna naslednja vprašanja:

-

ustrezna delitev bremena med sektorji, vključenimi v shemo za trgovanje z emisijami (ETS), in sektorji, ki v ETS niso vključeni,

-

upoštevanje ponorov ogljika v gozdovih (LULUCF),

-

v okviru ETS prehod z 20 % na zahtevnejši cilj v obliki umika ustrezne količine avkcijskih kuponov,

-

upoštevanje solidarnosti in konkretnih razmer v državah članicah pri spremembah odločbe o delitvi naporov,

-

vključitev podnebnih ciljev v evropske razvojne politike in finančne instrumente v proračunski perspektivi 2013–2020,

-

ponovna preučitev smiselnosti cilja 10 % obnovljivih virov energije v prometu do leta 2020 in

-

postavitev ciljev energetske učinkovitosti glede na končno rabo energije.

V pogajanjih za upoštevanje ponorov si bo Slovenija prizadevala za ustrezno metodo obračunavanja v zvezi z rabo tal, spremembo rabe tal in gozdarstvom (LULUCF). Ustrezna se nam zdi taka metoda obračunavanja, ki ne bo dopuščala, da bi se preteklo dobro gospodarjenje z gozdovi lahko štelo kot izpust in ne kot ponor. Posebne rešitve bo treba najti tudi za hitro rastoči tranzitni in domači cestni promet. V pogajanjih glede delitev bremen javnofinančne pomoči državam v razvoju si bo Slovenija prizadevala, da EU prispeva svoj pravični delež; prav tako naj znotraj EU velja pravilo pravičnosti in solidarnosti.

V mednarodnih pogajanjih si bo Slovenija prizadevala, da ne pride do pravne praznine po izteku prvega ciljnega obdobja Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja.

Glede prilagajanja na podnebne spremembe se bo Slovenija na ravni EU zavzemala za sprejetje skupne strategije EU ter za regionalno povezovanje in ustanavljanje regionalnih centrov na območjih s podobnimi podnebnimi spremembami.

Energetska varnost

Raznovrstnost tranzitnih poti in virov ključnih energentov – energetske krize 2006–2009 so pokazale na nestanovitnost obstoječih tranzitnih poti in naraščajočo odvisnost od majhne skupine dobaviteljev predvsem zemeljskega plina, ki vse bolj postaja eden najpomembnejših virov proizvodnje električne in toplotne energije v EU. Zato je treba v srednjeročni perspektivi zagotoviti nadaljnjo politično podporo uresničitvi alternativnih tranzitnih poti in virov ključnih energentov (surova nafta in zemeljski plin) v EU.

Slovenija v obstoječem dialogu znotraj EU zagovarja stališče, da je treba podpreti vse projekte (ob upoštevanju ustrezne zakonodaje EU), ki bi lahko prispevali k odpiranju novih in alternativnih tranzitnih poti v EU, še posebej vzpostavljanje novih plinskih poti na koridorju Sever-Jug med Baltskim in Jadranskim morjem. Prav tako si prizadeva za uresničitev projekta Južni tok, ki bo zagotovil dodatne zmogljivosti zemeljskega plina ob izvedbi novega plinskega koridorja Ruska federacija–EU.

Drugi ključni vidik je raznovrstnost virov energije, iz katerega izhaja potreba po izvedbi projektov novih energetskih koridorjev (pri tem je pomemben predvsem Južni koridor), ter zagotovitvi infrastrukturnih zmogljivosti za dobavo alternativnega goriva, s čimer bi se bistveno povečala energetska varnost EU. V tem smislu velja poudariti plinske terminale (LNG), s katerimi si EU lahko zagotovi neodvisne (alternativne/dodatne) vire zemeljskega plina. Slovenija takšne infrastrukturne projekte podpira, vendar morajo povsem ustrezati okoljski zakonodaji EU.

Zunanja energetska politika – glede energetike in energetske varnosti je v zadnjih letih zaznati povečano medsebojno odvisnost dobaviteljev, tranzitnih držav in odjemalcev. Pričakovati je, da se bo takšna medsebojna odvisnost le še poglabljala, zato morajo države članice in EU kot celota razvijati in izvajati učinkovito zunanjo energetsko politiko, katere osrednji cilj mora biti zagotavljanje nemotene dobave zadostnih količin osrednjih energentov iz različnih virov in po dostopni ceni. V tem smislu si bo Slovenija še naprej prizadevala za graditev strateškega energetskega partnerstva z Rusko federacijo kot osrednjo dobaviteljico ključnih (tekočih) energentov celotni EU. Nujni pogoj takšnega partnerstva so vodenje odprtega dialoga z Rusko federacijo, vključevanje v delovanje skupnih institucionalnih mehanizmov (sistemi zgodnjega opozarjanja ipd.) in iskanje skupnih interesov vseh vpletenih. Skupnost mora okrepiti svoje zunanje energetske odnose z državami bližnjega sosedstva (predvsem s tranzitnimi državami Vzhodne Evrope) in Srednje Azije (Kaspijski bazen), saj so ta območja ključna za nemoten tranzit energentov (Vzhodna Evropa, Kavkaz) in povečanje raznovrstnosti virov (predvsem Srednja Azija in Bližnji Vzhod). Mehanizmi, kot so »vzhodno partnerstvo« ali »energetska skupnost«, so lahko učinkovit okvir za delovanje Skupnosti, predvsem v odnosu do skupine bližnjih držav.

Prihodnost kohezijske politike

V letu 2011 bo Evropska komisija objavila predlog uredb kohezijske politike EU za obdobje po letu 2013, ki jo je treba razumeti predvsem v smislu težnje po reformi oziroma nadaljnjem izboljšanju učinkovitosti in uspešnosti politik proračuna EU kot celote z upoštevanjem ciljev strategije Evropa 2020 in trajnostnega razvoja ter v povezavi kohezijskih tem z izzivi, ki jih prinašajo globalizacija, podnebne, demografske in energetske spremembe. Kohezijska politika je ključen finančni instrument za izvajanje strategije Evropa 2020. Gre za razvojno politiko, ki pomeni temeljni steber same EU. Je jasen odraz solidarnosti znotraj EU, hkrati pa neposredno prispeva h krepitvi konkurenčnosti vseh njenih področij. V prihodnje bo večji poudarek na doseganju rezultatov in njihovem vrednotenju.

Slovenija razume kohezijsko politiko kot politiko, ki si prizadeva za odpravo razvojnih ovir v vseh evropskih regijah in državah. Kohezijska politika mobilizira razvojne vire za doseganje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in je ena ključnih politik EU za ohranjanje in krepitev enotnosti povezave. Poleg tega je politika z visoko in nedvoumno evropsko dodano vrednostjo, ki neposredno prispeva h krepitvi konkurenčnosti, modernizaciji in trajnostnemu razvoju pa tudi evropski solidarnosti. Slovenija verjame, da mora kohezijska politika ostati dejavna v vseh regijah, saj se le tako omogoči spodbujanje konkurenčnosti s sprostitvijo razvojnih potencialov vseh in vsake od evropskih regij. Programi evropskega teritorialnega sodelovanja, v okviru katerega ima vidnejšo vlogo čezmejno sodelovanje, omogočajo skupno projektno sodelovanje, izmenjavo dobrih praks in izkušenj med evropskimi partnerji zunaj nacionalnih meja pa tudi sodelovanje EU s sosednjimi regijami, s čimer se ustvarja značilna evropska dodana vrednost. Ta je še posebej opazna na obmejnih območjih, zato je za ozemeljsko manjše države, ki so ''bogate'' z zunanjimi mejami, takšno sodelovanje prednostnega pomena.

Morebitne velike ali nenadne spremembe v obsegu podpore Slovenija ocenjuje kot neskladne z navedenimi izhodišči in logiko kohezijske politike ter kot takšne nesprejemljive. Zato so t.i. prehodni mehanizmi ključnega pomena za uspešno nadaljevanje in izkoriščanje razvojnih potencialov, predvsem pa doseganje trajnostne in vzdržne rasti vseh območij. V nasprotnem primeru je tveganje za nazadovanje preveliko. V negotovih časih finančne in gospodarske krize je ta nevarnost še toliko večja in nujnost mehanizmov izrazitejša, če želimo, da vse regije dejansko postanejo gonilna sila dolgoročnega razvoja evropskega gospodarstva in prispevajo k uresničevanju ciljev, zapisanih v strategiji Evropa 2020.

Slovenija razume cilje in prioritete strategije Evropa 2020 kot primerne in ključne tako za EU kot celoto kot za vsako državo in regijo v njej, vlogo kohezijske politike pri njihovem uresničevanju pa eno od najpomembnejših. Za uspeh Evrope 2020 je nujna zagotovitev ustreznih finančnih sredstev, tako iz proračuna držav članic kot iz proračuna EU, ki mora odražati prioritete in cilje, zapisane v strategiji. Hkrati pa mora biti kohezijska politika oblikovana tako, da vsaki izmed regij omogoča kar najučinkovitejše izkoriščanje njenih specifičnih razvojnih potencialov. Slovenija meni, da bo k temu pripomoglo tudi izboljšanje integracije prostorske dimenzije v različne politike na vseh ravneh, saj je to bistvenega pomena za učinkovito izvajanje Strategije EU 2020 na podlagi načel teritorialne kohezije in usmeritev Teritorialne agende 2020.

Slovenija razume in podpira prizadevanja, da bi izvajanje kohezijske politike kar najbolj temeljilo na doseganju rezultatov, in izraža pričakovanje, da spremembe v sistemu izvajanja ne bodo povečale administrativnih bremen, saj je treba nadaljevati s procesom poenostavitve.

Slovenija se zaveda skupnega poslanstva in odgovornosti za oblikovanje jasnih določb in pravil oziroma čimprejšnje sprejetje zakonodajnega okvira kohezijske politike. Le če bo predlog novega zakonodajnega okvira predstavljen pravočasno, bo ta lahko sprejet dovolj zgodaj, da bo mogoče pravočasno začeti izvajanje programov naslednjega večletnega finančnega okvira EU.

Makroregionalne strategije EU

Slovenija je naklonjena konceptu makroregionalnih strategij v EU, če te podpirajo izvajanje zadanih ciljev trajnostnega razvoja v EU in prinašajo dejansko dodano vrednost. Kot alpska, sredozemska in podonavska država na stičišču različnih potencialnih interesnih makroregij je odprta za tiste makroregionalne povezave, ki utrjujejo njen strateški položaj, omogočajo večje razvojne možnosti ter učinkovitejše izvajanje skupnih politik. Tovrstne strategije morajo biti tudi finančno in institucionalno nevtralne, njihovo izvajanje pa ne bi smelo vplivati na spremembe obstoječih struktur in postopkov za izvajanje finančnih instrumentov EU.

Strategija EU za Podonavje – kot dejavna članica Strategije EU za Podonavje se Slovenija zavzema za čim intenzivnejše sodelovanje in tesnejše povezovanje v okviru strategije, tako na nacionalni in regionalni ravni kot v okviru nevladnih subjektov, kot so univerze, razvojne institucije ter mala in srednje velika podjetja. Tesnejše in bolj usklajeno sodelovanje obstoječih institucij ter učinkovitejša uporaba obstoječih evropskih in nacionalnih sredstev lahko namreč – na podlagi konkretnih, ciljno usmerjenih projektov – v marsičem pripomoreta k uspešnejšemu trajnostnemu razvoju tega dela Evrope, krepitvi njegovih konkurenčnih prednosti v širšem prostoru ter tesnejšim povezavam in medsebojnemu razumevanju prebivalstva.

Slovenija je v tem okviru še zlasti zainteresirana za več sodelovanja s sosedami in državami Zahodnega Balkana, predvsem na področjih prometa, okolja, energetske varnosti, večje mobilnosti oseb in znanja ter krepitve institucij.

Strategija EU za jadransko-jonsko makroregijo – v okviru razprav o novih makroregionalnih strategijah je Slovenija zainteresirana za vzpostavitev t.i. Strategije EU za jadransko-jonsko makroregijo. Skupaj z Italijo in Grčijo že sodeluje pri pripravi vsebin makroregionalnega sodelovanja in vodi odprti dialog z Evropsko komisijo. Po zgledu Strategije EU za regijo Baltskega morja smo prepričani, da je podobna trajnostno usmerjena razvojna strategija potrebna tudi za območje Jadrana in Jonskega morja.

MAKROEKONOMSKA VPRAŠANJA

Makroekonomska politika in Evropska monetarna unija (EMU)

Slovenija podpira novo zasnovo gospodarskega upravljanja, ki se oblikuje na ravni EU z namenom krepitve nadzora nad fiskalnimi in makroekonomskimi politikami, in se bo zavzemala za izpolnitev zastavljene časovnice, pri čemer pa ne sme trpeti vsebina nove zasnove makroekonomskega in fiskalnega nadzora. Slovenija podpira tudi vzpostavitev Evropskega stabilizacijskega mehanizma in se bo zavzemala za pravočasno ratifikacijo Pogodbe o ustanovitvi ESM in potrebne spremembe Pogodbe o delovanju EU.

V zvezi s Paktom »evro plus« je Slovenija oblikovala nabor zavez na vseh štirih prioritetnih področjih, dogovorjenih v paktu (spodbujanje konkurenčnosti, spodbujanje zaposlovanja, nadaljnji prispevek k vzdržnosti javnih financ in okrepitev finančne stabilnosti). Gre za konkretne ukrepe, predvidene že v Nacionalnem reformnem programu in Programu stabilnosti, za katere se Slovenija lahko zaveže, da jih bo izpolnila v naslednjem letu, kar se bo na ravni EU preverjalo junija 2012.

Finančne storitve in prost pretok kapitala

Slovenija se bo zavzemala za tiste rešitve, ki zagotavljajo transparentno in nadzorovano delovanje finančnega sistema. Prav tako bo podpirala napredek na tistih področjih maloprodajnih finančnih storitev, ki prinašajo korist potrošnikom v EU. Predvidoma bodo med pomembnejšimi zakonodajnimi pobudami v Svetu obravnavane predvsem naslednje:

Prenova direktive o sistemih zajamčenih vlog – Slovenija podpira predlog, če bodo določbe o uskladitvi mehanizmov delovanja sistemov zajamčenih vlog pripomogle k večji učinkovitosti izplačil zajamčenih vlog (zlasti določbe glede financiranja sistemov, ohranjanja enake stopnje kritja, hitrejših rokov za izplačilo in medsebojnega sodelovanja sistemov).

Sprememba direktive o odškodninskih shemah za vlagatelje – Slovenija podpira direktivo in si bo prizadevala zagotoviti visoko stopnjo varstva vlagateljev, ne da bi to prekomerno obremenilo ponudnike investicijskih storitev.

Uredba o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov – Slovenija podpira predlog uredbe.

Obdavčitev

Na ravni EU (delo v Svetu) bodo obravnavane številne zakonodajne pobude; med pomembnejšimi dosjeji so naslednji:

Direktiva o obdavčenju prihrankov ter sporazumi proti davčnim utajam – Slovenija podpira napredek glede teh dosjejev, zato pričakuje čimprejšnje sprejetje direktive in sporazumov s tretjimi državami, saj so namenjeni preprečevanju finančnih goljufij in zaščiti finančnih interesov Skupnosti.

Direktiva o obdavčenju energentov in električne energije – Slovenija pozdravlja predlog celovite spremembe energetske direktive, saj pomeni pomemben instrument za doseganje že zastavljenih ciljev na področju blaženja podnebnih sprememb, je v skladu z izhodišči strategije prehoda na nizkoogljično družbo in bi lahko pomenila podlago za koordiniranje zelene javnofinančne reforme. Tako vključevanje okoljske komponente v obdavčitev energentov in električne energije za Republiko Slovenijo ni sporna, saj jo že upošteva pri oblikovanju višine trošarin na energente. Ker pa je marsikatera od predlaganih rešitev nejasna, bo treba od Evropske komisije zahtevati dodatna pojasnila, zlasti v luči morebitnega vpliva sprememb obdavčevanja na sektorje, ki po sedanji direktivi in Zakonu o trošarinah uživajo določene olajšave (npr. komercialni promet, kmetijska dejavnost), na javnofinančne prihodke, na morebitno rast drobnoprodajnih cen energentov, za gospodinjstva itd.

Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) – Slovenija je zadržana do predloga direktive o CCCTB, predvsem do ideje o konsolidaciji davčnih osnov, pripravljena pa je razpravljati o učinkih direktive o CCCTB ter o učinkih skupne davčne osnove (CCTB), zlasti o načinu določanja skupne davčne osnove (CCTB).

Davek na dodano vrednost (DDV) – Slovenija se strinja, da je treba v zvezi s prenovo sistema DDV zmanjšati kompleksnost sedanjega sistema, izboljšati delovanje notranjega trga, izboljšati pobiranje davka in rešiti problem dovzetnosti sedanjega sistema za goljufije ter upoštevati tehnološke spremembe in spremembe gospodarskega okolja. Slovenija se zavzema za določitev dokončnega sistema obdavčevanja transakcij znotraj Unije ter rešitev drugih odprtih vprašanj, ki so izpostavljena v Zeleni knjigi, pri čemer podpira ukrepe, ki bodo zagotovili nevtralnost sistema DDV, konkurenčnost podjetij in vzdržnost javnih financ ter zmanjšali administrativne obremenitve in stroške za podjetja in davčne uprave. Slovenija podpira tudi predlog Direktive o davku na dodano vrednost v zvezi z obravnavo zavarovalnih in finančnih storitev ter predlog Uredbe o izvedbenih ukrepih za to direktivo, ki sta še vedno v fazi obravnave v Svetu.

Obdavčenje finančnega/bančnega sektorja – Slovenija glede tega področja v tej fazi meni predvsem, da prihodnje rešitve ne bi smele poslabševati konkurenčnosti finančnega sektorja EU, pri obdavčitvi pa je smiselno ciljati predvsem na tiste finančne transakcije, ki so lahko povezane s špekulacijami.

Letni proračun

V vsakoletnem utečenem postopku sprejemanja letnih proračunov EU si bo Slovenija prizadevala za sestavo proračuna, ki sledi zdaj veljavnemu medinstitucionalnemu dogovoru o večletnem finančnem načrtu. Vsebinsko bo namenila posebno pozornost sredstvom za kohezijsko in strukturno politiko ter politiko razvoja podeželja. V splošnem bo zagovarjala takšen obseg proračuna EU, ki bo omogočil nemoteno izvajanje vseh politik in vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih.

Carinska unija

V zvezi s spremembami moderniziranega carinskega zakonika bo Slovenija zagovarjala čim manjše odmike od že sprejetih ključnih razvojno usmerjenih določb ter podpirala samo tiste spremembe, ki so nujno potrebne zaradi ugotovljene zastarelosti oziroma neustreznosti glede na razvoj prakse in tehnologije. Ob tem bo vztrajala pri upoštevanju dosežene ravni razvoja in informacijske usposobljenosti organov in gospodarskih subjektov, ki so posledica priprav na izvajanje moderniziranega carinskega zakonika od leta 2008 naprej.

Slovenija si bo prizadevala za čimprejšnje sprejetje uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju 10. člena Protokola ZN o strelnem orožju in uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita. Dejavno se vključevala v razpravo o novem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem izvrševanju pravic intelektualne lastnine, s katero se bo nadomestila Uredba 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice. Prav tako bo Slovenija dejavno podpirala sprejetje rednih letnih delovnih načrtov Skupnosti za carino.

Slovenija bo skrbno spremljala razpravo o predlogu nove uredbe, ki bo združila obstoječo Uredbo o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje ter Sklep Sveta o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene.

V zvezi z uveljavljanjem strategij za carinsko sodelovanje s partnerji na vzhodni meji EU (Rusija, Belorusija, Moldavija in potencialno druge države vzhodnega partnerstva) bo Slovenija podpirala oblikovanje sistemov za izmenjavo carinskih informacij ob pogoju predhodne sklenitve ustrezne pravne podlage. Prav tako bomo podpirali prizadevanja za tovrstno ureditev izmenjave podatkov s Hrvaško in Srbijo.

Slovenija bo podpirala nadaljnje aktivnosti na podlagi sklepov Sveta o strategiji priprave nekaterih sosednjih držav na pristop h konvencijama ES-EFTA iz leta 1987 o skupnem tranzitnem postopku in poenostavitvi formalnosti pri blagovni trgovini, zlasti držav Zahodnega Balkana.

Podpirala bo sklenitev dogovora med EU in ZDA o medsebojnem priznavanju varnostnih carinskih sistemov in se zavzemala za širitev tovrstnih dogovorov ali sporazumov o carinski varnosti z nekaterimi drugimi državami (Kitajska, Kanada). Sodelovala bo v pogajanjih v zvezi s sporazumi o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah s tretjimi državami, ki potekajo samostojno ali v okviru pogajanj za sporazume o prosti trgovini ali poglobljenem gospodarskem sodelovanju.

Na multilateralni ravni se bo Slovenija še naprej zavzemala za sklenitev pogajanj v okviru Svetovne zdravstvene organizacije za ambiciozni protokol o nadzoru nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki, ki bo na svetovni ravni vzpostavil učinkovite ukrepe za preprečevanje nezakonite proizvodnje in trgovine tobačnih izdelkov.

V okviru pogajanj pri Svetovni trgovinski organizaciji bo Slovenija dejavno sodelovala pri pogajanjih za sporazum o trgovinskih olajšavah, katerega določbe se večinoma nanašajo na carinske postopke in ravnanja, in podpirala Evropsko komisijo pri uveljavljanju pogajalskih stališč EU, s katerimi se omogoča mednarodna uveljavitev že doseženih carinskih standardov EU.

Statistika

Slovenija se bo s svojimi predstavniki na vseh ravneh dejavno vključevala v postopke odločanja ter priprave usklajevanja in sprejemanja zakonodajnih aktov v zvezi s statistiko. Prizadevala si bo za usklajevanje z vsemi zainteresiranimi stranmi že na zgodnji stopnji oblikovanja zahtev po novih statističnih podatkih.

Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju julij 2011–december 2012 (DeUDIEU1112)

Časovnica