Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog

3378. Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog

Na podlagi četrtega odstavka 37. člena in četrtega odstavka 37.a člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za infrastrukturo in prostor

P R A V I L N I K
o spodnjem ustroju železniških prog

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in področje uporabe pravilnika)

(1)

Ta pravilnik predpisuje tehnične zahteve in pogoje za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo in vzdrževanje spodnjega ustroja železniškega sistema za konvencionalne hitrosti kot dela strukturnega podsistema infrastruktura železniškega omrežja v Republiki Sloveniji.

(2)

Ta pravilnik ureja tudi projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo in vzdrževanje peronov, dostopov do peronov, nakladalnih klančin, tirnih tehtnic in naprav za preskrbo z vodo na delu podsistema infrastruktura železniškega omrežja v Republiki Sloveniji.

(3)

Določbe tega pravilnika se uporabljajo za konvencionalne proge tirne širine 1435 mm in za industrijske tire.

2. člen

(lastnosti spodnjega ustroja)

(1)

Spodnji ustroj kot celota in vsak njegov del mora biti projektiran, grajen, nadgrajen, obnovljen in vzdrževan tako, da zagotavlja varen in nemoten potek železniškega prometa ter izpolnjuje pogoje interoperabilnosti, če je ta za progo predpisana.

(2)

Spodnji ustroj in njegovi deli so za interoperabilne proge, ki so del vseevropskega železniškega omrežja, opredeljeni s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost, ki zagotavljajo izpolnjevanje tehničnih zahtev glede interoperabilnosti spodnjega ustroja kot dela strukturnega podsistema infrastruktura v Republiki Sloveniji. Za neinteroperabilne proge, ki niso del vseevropskega železniškega omrežja, pa so spodnji ustroj in njegovi deli opredeljeni s standardi SIST, SIST EN in tehničnimi specifikacijami SIST TS, TSC ali drugimi tujimi uveljavljenimi standardi držav Evropske skupnosti, ki se nanašajo na spodnji ustroj kot del strukturnega podsistema infrastruktura v Republiki Sloveniji.

3. člen

(pomen izrazov, znakov in kratic)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

»cevni prepusti« so zasuti objekti za pretok vode ali zaščitne cevi za različne napeljave,

2.

»galerije« so zaprti ali delno zaprti objekti za prehod železniške proge na obrobju nestabilne brežine ali skozi naseljena in zavarovana območja,

3.

»mostovi« so nosilne konstrukcije za prehod železniške proge prek vodnih ovir (potokov, rek, kanalov, jezer, morskih zalivov) s skupno svetlo razpetino, večjo od 5,00 m,

4.

»predori« so zaprti objekti za prehod železniške proge skozi hribino,

5.

»prepusti« so premostitveni objekti razpetine 1,0-5,0 m,

6.

»spodnji ustroj« je del strukturnega podsistema infrastruktura železniškega omrežja v Republiki Sloveniji, ki ga sestavljajo zemeljski in umetni objekti, in sicer med zgornjim ustrojem in raščenim terenom. Njegova naloga je, da prenaša obremenitve z zgornjega ustroja na teren,

7.

»vzdrževanje spodnjega ustroja« zajema preventivna in korektivna vzdrževalna dela, zamenjavo v okviru vzdrževanja, vodenje registrov in evidenc ter nadzor nad delom podsistema infrastruktura (meritve, pregledi, obhodi), s katerimi se ohranja tehnično stanje dela podsistema, da zagotavlja varen, zanesljiv in urejen železniški promet.

(2)

Izrazi, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kakor je določeno v zakonu, ki ureja železniški promet, zakonu, ki ureja varnost v železniškem prometu, zakonu, ki ureja prostor, zakonu, ki ureja graditev objektov, in v drugih podzakonskih aktih, izdanih na njihovi podlagi.

(3)

Kratice in znaki, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

– AB       armiranobetonski (-e, -o),
– GRP      gornji rob praga,
– GRT      gornji rob tirnice,
– IZN      izvedbeni načrt,
– JŽI      javna železniška
           infrastruktura,
– NOV      navodila za obratovanje in
           vzdrževanje,
– PD       projektna dokumentacija,
– PGD      projekt za pridobitev
           gradbenega dovoljenja,
– PID      projekt izvedenih del,
– PZI      projekt za izvedbo,
– RS       Republika Slovenija,
– SIST     slovenski standard, ki ga
           je sprejel Slovenski
           inštitut za
           standardizacijo,
– SIST EN  privzeti evropski standard,
– SIST-TS  tehnična specifikacija v
           obliki normativnega
           dokumenta s predpisanimi
           tehničnimi zahtevami, ki
           jih mora izpolnjevati
           proizvod, proces ali
           storitev, spada pa v vrsto
           slovenskih
           standardizacijskih
           dokumentov,
– SV-TK    signalnovarnostne in
           telekomunikacijske naprave,
– SVU      sistem varnega upravljanja,
– TSC      tehnične specifikacije za
           ceste,
– TSI      tehnične specifikacije za
           interoperabilnost,
– UIC      Mednarodna železniška
           zveza,
– VO       vozno omrežje.

(4)

Posamezni znaki, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

– 1 : n    nagib (npr. nagib brežine
           nasipa, nagib brežine
           useka),
– fi       notranji premer cevi ali
           premer zrn materiala,
– E(v1)    statični deformacijski
           modul,
– E(v2)    statični deformacijski
           modul.

4. člen

(sestavni deli spodnjega ustroja)

(1)

Spodnji ustroj je del železniške proge, ki sestoji iz:

-

zemeljskega telesa, ki ga sestavljajo zemeljski objekti (nasipi, zaseki, useki) in umetni objekti (jarki, drenaže, drenažni izpusti, obloge, podporni in oporni zidovi, pobočja, na katerih ležijo zemeljski objekti, in pobočja na območju progovnega pasu),

-

premostitvenih objektov (mostovi, prepusti, viadukti, podvozi, podhodi, nadhodi),

-

predorov, galerij in pokritih vkopov,

-

sistemov za odvodnjavanje,

-

objektov za zaščito proge pred površinsko vodo, podnebnimi vplivi in hrupom in

-

objektov na postajah (peroni, dostopi do peronov, nakladalne klančine, tirne tehtnice, naprave za preskrbo z vodo).

(2)

Sestavni deli spodnjega ustroja, njihova oblika, kakovost, mere, prevzemni pogoji, način izdelave in dopustna odstopanja se določijo z veljavnimi tehničnimi predpisi in slovenskimi standardi SIST, obveznimi objavami UIC, standardi SIST EN, specifikacijami TSI in TSC ter so odvisni od vrste proge, osne obremenitve in največje dovoljene progovne hitrosti.

5. člen

(vodenje in arhiviranje dokumentacije)

(1)

Upravljavec mora za spodnji ustroj ali njegove sestavne dele voditi in arhivirati vso dokumentacijo o gradnji, nadgradnji, obnovi in/ali vzdrževanju zgrajenih objektov.

(2)

Arhiv dokumentacije mora biti voden v obliki, v kakršni je bila dokumentacija pridobljena, pregledno in tako, da se lahko uporabi kadar koli je to potrebno zaradi preverjanja, nadgradnje, obnove ali vzdrževanja posameznih delov spodnjega ustroja, kar mora upravljavec določiti v SVU.

6. člen

(urejenost spodnjega ustroja)

(1)

Pri projektiranju, gradnji, nadgradnji, obnovi in vzdrževanju spodnjega ustroja se poleg določil tega pravilnika upoštevajo določbe zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu, in zakona, ki ureja graditev objektov, če niso v nasprotju z določbami zakona, ki ureja varnost železniškega prometa, tehnična pravila stroke, ratificirani mednarodni sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija, obvezne objave UIC, slovenski standardi SIST, SIST EN, SIST TS, TSC, TSI in drugi tehnični predpisi, ki se nanašajo na spodnji ustroj železniških prog.

(2)

Spodnji ustroj proge je urejen, kadar vsi sestavni deli in tudi celota ustrezajo določbam tega pravilnika.

7. člen

(raziskave in projektiranje)

(1)

Za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo in obnovo sestavnih delov spodnjega ustroja se morajo opraviti geodetska dela in raziskave, ki obsegajo geotehnične, meteorološke, hidrološke, seizmološke, ekološke in druge vidike oziroma pogoje, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi navedenih del. Obseg raziskav se opredeli v projektni nalogi.

(2)

Geotehnične in hidrološke raziskave morajo imeti tak obseg, da glede na zahtevnost načrtovane izvedbe del in širšo geološko zgradbo terena omogočajo dovolj natančne ocene obnašanja in deformacij temeljnih tal ter medsebojnega vplivanja z načrtovanimi sestavnimi deli spodnjega ustroja.

(3)

Raziskave iz prejšnjega odstavka smejo opravljati le organizacije, ki so za ta dela strokovno usposobljene.

II. DOLOČBE ZA VZDRŽEVANJE

8. člen

(nadzor)

(1)

Upravljavec mora organizirati nadzor nad stanjem spodnjega ustroja tako, da bo lahko pravočasno opazil in odpravil vse spremembe, ki bi ogrozile varnost železniškega prometa.

(2)

Nadzor nad stanjem se izvaja:

-

kot redni pregled,

-

kot glavni pregled ali

-

kot izredni pregled.

(3)

Izvajanje nadzora iz prejšnjega odstavka upravljavec podrobno predpiše v svojem SVU.

III. ZEMELJSKO TELO

9. člen

(sestava zemeljskega telesa)

(1)

Zemeljsko telo proge je gradbeni objekt, ki je umeščen v naravni teren, zgrajen iz zemljin, kamnin ali za zemljine nadomestnih materialov, in omogoča gradnjo zgornjega ustroja, oba skupaj pa sta osnova podsistemu infrastruktura.

(2)

Z upoštevanjem relativne lege zemeljskega telesa glede na temeljna tla je lahko proga v nasipu, useku, kakor je določeno v prilogi 1 in 2, ki sta sestavni del tega pravilnika, ali mešanem profilu.

(3)

Sestavni deli zemeljskega telesa so planum proge, nevezana nosilna plast, nasip, temeljna tla, brežine useka, podporni in oporni zidovi ter drugi ukrepi in materiali, ki izboljšujejo stabilnost planuma proge in brežin nad usekom.

(4)

Planum proge je utrjena površina pod tirno gredo.

(5)

Nevezana nosilna plast zagotavlja zahtevano nosilnost in vremensko obstojnost planuma proge ter je zgrajena iz drobljenih kamnitih materialov. Pri načrtovanju novih in nadgradnji obstoječih prog je vgradnja nevezane nosilne plasti obvezna.

(6)

Nasip je gradbeni objekt, zgrajen iz plasti zemeljskih ali kamnitih materialov, ki prevzemajo prenos obtežbe na temeljna tla. Vrhnja, zaključna plast nasipa mora zagotavljati potrebno nosilnost in vremensko obstojnost.

(7)

Temeljna tla so naravna raščena tla, ki so sposobna prevzeti projektirane obremenitve na trasi proge. Glede na lego v zemeljskem telesu lahko mejijo na nasip, na nevezano nosilno plast ali na temelj gradbenega objekta.

(8)

Usek je gradbeni objekt, ki nastane z izkopom hribine. Pri tem je treba urediti brežine useka, pobočje nad njim in temeljna tla.

(9)

V sklop zemeljskega telesa spadajo tudi zgradbe, ki so vgrajene za odvodnjavanje meteornih voda z območja in so obdelane v VII. poglavju tega pravilnika.

10. člen

(temeljne zahteve pri zasnovi zemeljskega telesa)

(1)

Zemeljsko telo, na katero se umesti zgornji ustroj proge, mora biti zasnovano, oblikovano in projektirano tako, da:

-

omogoča gospodarno konstrukcijsko rešitev pri zgraditvi nove, nadgradnji in obnovi obstoječe proge ter pri poznejšem vzdrževanju,

-

je železniški promet pri gradnji, nadgradnji ali obnovi in poznejšem vzdrževanju čim manj moten,

-

zagotavlja varnost pri mejnih stanjih nosilnosti in uporabnosti, in to med gradnjo, nadgradnjo ali obnovo in po njej,

-

omogoča kar najboljše odvodnjavanje in

-

zagotavlja vidnost železniških signalov.

(2)

Sestavni deli zemeljskega telesa morajo biti projektirani skladno s standardi skupine SIST EN 1997.

11. člen

(planum proge)

(1)

Planum proge je zaključna plast nevezane nosilne plasti ali nasipa s predpisanimi zahtevami glede nivelete, prečnega nagiba, ravnosti in nosilnosti.

(2)

Del planuma proge, ki ni pokrit s tirno gredo, je bankina. Širina bankine je > / = 60 cm.

(3)

Dimenzije planuma na odprti progi in postajnih tirih se določijo v skladu s predpisom, ki ureja zgornji ustroj železniških prog.

(4)

Planum enotirnih prog ima enostranski nagib 1 : 20, planum dvotirnih prog pa strešni nagib 1 : 20.

(5)

Pod planumom proge se pri gradnji in nadgradnji vgradi plast materiala, ki mora biti vremensko obstojen, odporen zoper zmrzal, delovanje vode in kapilarni dvig, dušiti vibracije ter preprečiti prehod drobnih delcev v tirno gredo. Izkazovati mora ustrezno sposobnost zgoščanja. Debelina te plasti je odvisna od globine zmrzovanja, ki se določa na podlagi karte informativnih globin prodiranja mraza na področju Republike Slovenije.

(6)

Pred izvedbo tirne grede se pri gradnji in nadgradnji opravi višinski in kakovostni prevzem planuma proge. Kadar se pri obnovi tirne grede s sejanjem ne posega v planum proge ali druge nosilne sloje spodnjega ustroja, prevzem planuma ni potreben.

(7)

O prevzemu planuma proge se sestavi zapisnik, v katerega se zapiše:

-

kota planuma v osi tira in na robovih v vsakem prečnem profilu,

-

ravnost in višina planuma proge ter po potrebi, odvisno od vrste gradnje, vse planume vgrajenih plasti pod njim, torej nasipa in temeljnih tal,

-

kakovost materialov, vgrajenih v nevezano nosilno plast, nasip ali izboljšana temeljna tla in

-

kakovost utrditve materialov, vgrajenih pod planumom proge, in posameznih plasti pod njim.

(8)

Kakovost materialov in kakovost utrditve materialov, vgrajenih v plasti pod planumom proge, je določena v 12. in 14. členu tega pravilnika.

12. člen

(nevezana nosilna plast)

(1)

Nevezana nosilna plast nosi vse obremenitve prometa prek tirne grede in jih prenaša na podlago tako, da se preprečijo trajne plastične deformacije v nevezani nosilni plasti in plasteh pod njo. Skupaj z ustreznim nasipnim slojem ali temeljnimi tlemi pod progovnim telesom je nevezana nosilna plast tudi del zmrzlinsko varnega sloja proge.

(2)

Tehnične zahteve nevezane nosilne plasti morajo biti v skladu s TSC 06.200 in TSC 06.713.

(3)

Za izdelavo nevezane nosilne plasti se uporablja kamnit material proizveden iz zdravih, trdnih, gostih, v vodi in zmrzali obstojnih kamnin ali prodov. Kakovost materiala mora biti skladna s SIST EN 13242.

(4)

Nosilnost planuma nevezane nosilne plasti mora imeti naslednje lastnosti:

    – za gradnje in nadgradnje na      E(v2) > 100 MN/m2,
    interoperabilnih progah
    – za gradnje in nadgradnje         E(v2) > 80 MN/m2,
    na neinteroperabilnih progah
    – za industrijske tire             E(v2 )> 60 MN/m2,
    – razmerje E(v2)/E(v1) mora biti manjše od 2,0. Če je
    E(v1) > 60 MN/m2, razmerje E(v2)/E(v1) ni odločilno.

(5)

Planum proge na nevezani nosilni plasti mora zadostiti naslednjim pogojem:

    – ravnost sloja                        < / = 20 mm/4 m,
    – srednja zgoščenost po Proctorju            > / = 98%,
    – prečni nagib sloja                          > / = 5%,
    – odstopanje od projektiranega                  ± 0,4%,
    nagiba do
    – največje dovoljeno odstopanje                ± 10 mm,
    kote planuma od projektirane kote
    – spodnja mejna vrednost zgoščenosti ne sme biti
    manjša od 3% glede na srednjo zgoščenost.

(6)

Meritve deformacijskega modula E(v2 )se opravijo v skladu s TSC 06.720, meritve zgoščenosti pa po TSC 06.711.

(7)

Pri izvedbi novih in nadgradnji obstoječih prog je vgradnja nevezane nosilne plasti obvezna. Debelino nevezane nosilne plasti določi projektant. Najmanjša dovoljena debelina nevezane nosilne plasti je 30 cm.

(8)

Kadar se na obstoječih progah izvaja nadgradnja podsistema ali dela podsistema infrastruktura in v nosilnih plasteh pod tirno gredo ni bilo vgrajene nevezane nosilne plasti, lahko nova nevezana nosilna plast prevzame vlogo zmrzlinsko odporne plasti. V tem primeru se debelina nevezane nosilne plasti lahko poveča največ do 80 cm, kar je odvisno od nosilnosti, možnosti deformacij in zmrzlinske varnosti plasti pod novo nevezano nosilno plastjo. Če se izkaže, da planum nasipa ali temeljnih tal ne bo mogel prevzeti zahtevanih obremenitev, se izvedejo ukrepi za izboljšanje nosilnosti.

(9)

Nevezana nosilna plast ne sme biti na vplivnem območju podzemne ali poplavne vode.

(10)

Boki nevezane nosilne plasti se zaščitijo s humiziranjem v debelini 15 cm in v naklonu, ki ga določi projektant.

13. člen

(planum nasipa in planum temeljnih tal)

(1)

Planum nasipa je utrjena površina zaključne plasti nasipa, planum temeljnih tal pa je utrjena površina naravnega terena po odstranitvi plodne zemljine ali izvedenem izkopu useka.

(2)

Planum nasipa ali temeljnih tal mora ustrezati tem pogojem:

    – ravnost sloja iz zemljin za temeljna tla          30 mm/4 m,
    – ravnost sloja iz zemljin za planum nasipa         20 mm/4 m,
    – ravnost sloja iz kamnitih materialov              50 mm/4 m,
    za temeljna tla
    – ravnost sloja iz kamnitih materialov              30 mm/4 m,
    za planum nasipa
    – zgoščenost po Proctorju, če je sloj manj kot            98%,
    0,5 m pod planumom proge
    – zgoščenost po Proctorju, če je sloj med 0,5 do          95%,
    2 m pod planumom proge
    – zgoščenost po Proctorju, če je sloj                     92%,
    več kot 2 m pod planumom proge
    – prečni nagib planuma                               > / = 5%,
    – odstopanje od projektiranega nagiba                    ± 1%,
    – največje dovoljeno odstopanje kote planuma
    temeljnih tal od projektirane kote
           pri naravnih zemljinah ali izboljšanih        ± 2,5 cm,
    temeljnih tleh
           pri kamninah                                  ± 4,0 cm.

(3)

Nosilnost planuma nasipa pri debelini nevezane nosilne plasti 30 cm mora imeti te lastnosti:

    – za gradnje in nadgradnje na interoperabilnih      E(v2) > 80
    progah                                                  MN/m2,
    – za gradnje in nadgradnje na neinteroperabilnih    E(v2) > 60
    progah                                                  MN/m2,
    – za industrijske tire                              E(v2 )> 60
                                                            MN/m2,
    – razmerje E(v2)/E(v1) mora biti manjše od 2,0. Če je E(v1) >
    60 MN/m2, razmerje E(v2)/E(v1) ni odločilno.

(4)

Če se nasip ne izvede, mora planum temeljnih tal ustrezati lastnostim iz tega člena.

(5)

Kadar so v planumu nasipa ali temeljnih tal drobnozrnate zemljine, ki bi pod prometno obremenitvijo lahko prodirale v plast nevezane nosilne plasti, se planum nasipa zaščiti z vgradnjo filtrskega sloja. Ta je lahko iz filtrskega peska ali umetnih filtrnih materialov, na primer geotekstilij.

(6)

Pri gradnji nove proge mora biti sestava plasti med planumom nasipa in planumom temeljnih tal homogena. Pri nadgradnji ali obnovi nasipa, pri katerem sta sestava plasti pod planumom in stopnja utrjenosti zemljin heterogeni, zaradi česar ne bi bilo mogoče kakovostno izvesti del v planumu proge, je treba razmere v planumu izboljšati z ukrepi, s katerimi se doseže enakomernejša porazdelitev obtežbe in prepreči nevarnost lokalnih poškodb.

(7)

Kadar nosilnost planuma temeljnih tal ne ustreza predpisani nosilnosti, je treba v njih izvesti ustrezne ukrepe za izboljšanje nosilnosti ali pa temeljna tla zamenjati.

(8)

Nosilnost planuma temeljnih tal pod nasipom mora imeti te vrednosti:

    – 0,5 do 1,0 m pod planumom nasipa             E(v2) > 45–60
                                                          MN/m2,
    – 1,0 do 2,0 m pod planumom nasipa             E(v2) > 20–60
                                                          MN/m2,
    – razmerje E(v2)/E(v1) mora biti manjše od 2,2. Če je E(v1)
    > 50 MN/m2, razmerje E(v2)/E(v1) ni odločilno.

(9)

Nosilnost planuma temeljnih tal določi projektant glede na predvidene obremenitve in kakovost raščenega materiala ali glede na vrsto izboljšave zemljin.

(10)

Če se pri nadgradnji ali obnovi podsistema ali dela podsistema infrastruktura pod planumom nasipa naleti na slabo nosilne zemljine, je treba plast do globine zmrzovanja zamenjati z zmrzlinsko odpornim materialom, plast pod njo pa sanirati.

(11)

Planum nasipa in planum temeljnih tal, pa tudi vsi sloji med njima morajo imeti potreben prečni nagib, da se voda ne zadržuje na planumu posameznega sloja.

(12)

Na planumu temeljnih tal se morajo zagotoviti ustrezna nosilnost ter upoštevati možnosti deformacij in časovni razvoj posedkov.

(13)

Če na temeljna tla vplivajo podzemne vode, se uredi ustrezen sistem odvodnjavanja.

14. člen

(nasipi)

(1)

Pri načrtovanju novih ali pri sanaciji obstoječih nasipov mora projektant upoštevati:

-

stabilnost oziroma potrebno varnost nasipa proti porušitvi,

-

stabilnost in nosilnost temeljnih tal pod nasipom,

-

predvidene posedke in njihovo časovno napredovanje,

-

lastnosti zemljin ali kamnin, ki se uporabijo za gradnjo nasipa,

-

način gradnje nasipa,

-

način zaščite nasipnih brežin,

-

vzdrževanje brežin na visokih nasipih,

-

varnost nasipa pred erozijo tekočih in poplavnih voda in

-

druge, za posamezen primer značilne pogoje (na primer nasipi na območju akumulacijskih jezer).

(2)

Pri izvedbi zgornje plasti nasipa, ki z nevezano nosilno plastjo sestavlja zmrzlinsko odporen sloj, so potrebni materiali z naslednjimi lastnostmi:

    – vremensko obstojni material, ki preprečuje
    kapilarni dvig
    – nevezljive zemljine ali drobljen kamniti       0/125 mm,
    material zrnavosti
    – koeficient neenakomernosti                        U > 9,
    – delež drobnih zrn pod 0,063 mm                    < 12%,
    – delež drobnih zrn pod 0,02 mm                      < 5%.

(3)

V zgornji sloj nasipa, ki z nevezano nosilno plastjo sestavlja zmrzlinsko odporen sloj, se ne smejo vgrajevati drobnozrnate zemljine ali materiali s trdnimi zrni, ki sčasoma razpadejo, kakršni so glinasti laporji, glinovci in nabrekljivi tufi. Prav tako se v tem sloju ne smejo uporabiti enozrnati materiali, ki jih ni mogoče zgostiti in utrditi.

(4)

Drugi sloji materiala, ki so vgrajeni v nasip, morajo zadostiti naslednjim pogojem:

    – ravnost sloja iz zemljin                      30 mm/4 m,
    – ravnost sloja iz kamnitih materialov          50 mm/4 m,
    – zgoščenost po Proctorju, če je sloj med
    0,0 in 0,4 m pod planumom nasipa                      98%,
    – zgoščenost po Proctorju, če je sloj med
    0,4 do 2,0 m pod planumom nasipa                      95%,
    – zgoščenost po Proctorju, če je sloj več
    kot 2,0 m pod planumom nasipa                         92%,
    – prečni nagib plasti                            > / = 5%,
    – odstopanje od projektiranega nagiba                ± 1%.

(5)

Nosilnosti plasti nasipa morajo imeti naslednje vrednosti:

    – pri globini 0,0 do 0,4 m pod planumom        E(v2) > / =
    nasipa                                           80 MN/m2,
    – pri globini 0,4 do 1,0 m pod planumom        E(v2) > / =
    nasipa za kamnine ali prod                       60 MN/m2,
    – pri globini 0,4 do 1,0 m pod planumom        E(v2) > / =
    nasipa za zemljine                               45 MN/m2,
    – pri globini 1,0 do 2,0 m pod planumom         E(v2) > 60
    nasipa za kamnine ali prod                          MN/m2,
    – pri globini 1,0 do 2,0 m pod planumom         E(v2 )> 20
    nasipa za zemljine                                  MN/m2,
    – razmerje E(v2)/E(v1 )mora biti manjše od 2,2. Če je E
    (v1 )> 50 MN/m2, razmerje E(v2)/E(v1 )ni odločilno.

(6)

Vrsto materiala za izvedbo nasipov določi projektant glede na razpoložljive materiale v trasi in njeni bližini.

(7)

Dopustni nagib brežine nasipa določi projektant na podlagi lastnosti materialov, ki se vgradijo v nasip.

(8)

Pri gradnji nasipov, se na brežinah nasipov, ki so višji od 8 m in imajo naklon večji od 1 : 1,5, zaradi lažjega vzdrževanja izvedejo vmesne terase ali berme. Širina berme mora biti > / = 2,5 m, prečni naklon proti vznožju brežine pa mora biti > / = 5%.

(9)

Pri gradnji, nadgradnji ali obnovi nasipov se upoštevajo:

-

materiali za izvedbo nasipov so zemljine 3. kategorije ter kamnine 4. in 5. kategorije, navedene v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika,

-

debelina maksimalnega zrna nasipnega materiala je < / = 300 mm,

-

debelina maksimalnega zrna v plasti nasipa je < / = 2/3 debeline plasti in

-

za izboljšanje nosilnosti nasipnih materialov se lahko uporabi kemična stabilizacija.

(10)

Če se zaradi novonastalih okoliščin spremeni namen nasipa (progovni nasip postane hkrati visokovodni ali zajezitveni nasip), se izdela PD in določijo ukrepi za ojačitev nasipa v skladu z novimi okoliščinami.

(11)

Če je treba obstoječi nasip razširiti, se širitev izvede s stopničastim priključevanjem novega nasipa na že obstoječega. Širina stopničenja mora biti med 0,6 m in 1,0 m, višina < / = 0,6 m, naklon pa < / = 5%, kakor je določeno v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika. Priključni nasip se zgradi iz materialov, ki so čim bolj podobni materialom v obstoječem nasipu.

(12)

Na brežine nasipa se ne smejo odlagati presežki zemeljskih materialov in presevki iz tirne grede.

15. člen

(obloge nasipov)

(1)

Za zaščito brežin nasipa pred zunanjimi vplivi ter za preprečitev drsenja in izpiranja materiala se kot osnovna zaščita uporabi humiziranje.

(2)

Brežine nasipov iz zemljin se lahko ščitijo tudi z roliranjem, tlakovanjem ali oblaganjem z betonskimi ploščami ali bloki.

(3)

Za dodatno zaščito ali doseganje večjega nagiba brežine kamnitega nasipa se izvede obloga iz kamna ali armirane zemljine.

(4)

Obstoječi nasipi se obložijo v naslednjih primerih:

-

če nasip med poplavami prevzame funkcijo obrambnega nasipa,

-

če brežin nasipa ni mogoče utrditi s primernimi biološkimi ukrepi,

-

če je potrebna razširitev nasipa proge zaradi obnove ali nadgradnje podsistema ali dela podsistema infrastruktura ali

-

če je nasip izpostavljen delovanju tekoče vode.

16. člen

(useki)

(1)

Pri projektiranju, gradnji, nadgradnji, obnovi in vzdrževanju usekov je treba upoštevati:

-

stabilnost brežin,

-

odpornost brežin proti eroziji,

-

varnost pred krušenjem ali kotaljenjem kamenja,

-

varnost pred snežnimi plazovi,

-

varnost pred hudourniškimi in drugimi vodami,

-

omejevanje neugodnih vplivov na progo, na primer delovanja vetra ali snežnih zametov,

-

možnost vzdrževanja brežin in

-

izvedbo berme v globokih usekih.

(2)

Brežine usekov morajo biti oblikovane tako in pod takim naklonom, da je zagotovljena njihova stabilnost v vseh vremenskih razmerah.

(3)

Nagib brežine novih usekov določi projektant na podlagi podatkov geološko-geotehničnih raziskav in stabilnostnih analiz. Dopustni nagib brežine usekov je odvisen od vrste materialov v hribini, od plastovitosti zemljin, razpokanosti in plastovitosti kamnin v pobočju ter od globine useka.

(4)

Pri gradnji usekov, se na brežinah usekov, ki so višji od 8 m in imajo naklon večji od 1 : 1,5, zaradi lažjega vzdrževanja izdelajo berme. Širina berme mora biti > / = 2,50 m, prečni padec proti vznožju brežine pa mora biti > / = 5%. Za zajem stalnih izvirov hribinske vode nad bermo se na slednji uredi odvodnjavanje.

17. člen

(zaščita usekov)

(1)

Osnovna zaščita brežin usekov v zemljinah je humiziranje.

(2)

Če obstaja nevarnost krušenja materiala s pobočja nad usekom, se izvedejo zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči krušenje na progo.

(3)

Upravljavec mora v SVU predvideti ukrepe, s katerimi zagotovi varnost proge pred padajočim kamenjem, če obstaja stalna nevarnost padajočega kamenja, ki ogroža varnost železniškega prometa.

(4)

Za preprečevanje erozije brežin usekov v kamninah se lahko izvedejo ukrepi, kakršni so biotorkretiranje, zaščita brežin s kovinsko mrežo in dodatnimi sidri ter torkretiranje brežin z brizganim betonom.

(5)

Če brežine useka niso več stabilne, se vzpostavi opazovanje pomikov in opravijo se geotehnične raziskave po geotehničnem projektu.

(6)

Nestabilna območja se evidentirajo v evidencah stanja nestabilnih pobočij. Vodijo se podatki o spremembah na pobočju in opisi vseh del, ki so bila izvedena ali se izvajajo na teh pobočjih.

(7)

Opazovanje pomikov se vzpostavi tudi na pobočjih, na katerih so bili izvedeni sanacijski ukrepi.

(8)

Odvajanje vode z brežin useka se uredi z ustreznim sistemom odvodnjavanja, ki ne sme ogroziti stabilnosti brežine.

(9)

Vrsta in način sanacijskih posegov na porušenih brežinah se prilagodi razmeram na terenu in ugotovitvam geotehničnih raziskav. Potrebne ukrepe določi projektant.

18. člen

(zaščitni objekti)

Kjer je treba v zemeljskem telesu prevzemati dodatne zemeljske pritiske ali preprečevati podiranje hribine, se zgradijo zaščitni objekti kot oporni in podporni zidovi, ki so opredeljeni v IV. poglavju tega pravilnika.

19. člen

(posebni sloji)

(1)

Za zagotovitev potrebne nosilnosti, stabilnosti in vremenske obstojnosti planuma proge se v plasteh pod njim poleg naravnih zemljin in kamnin lahko uporabijo umetno izdelani materiali. Materiali, s katerimi se najpogosteje izboljšujejo zemljinski sloji, so filtrne geotkanine, drenažni geotekstili ali kompoziti, armaturne ali ojačitvene geotkanine, geomreže in neprepustne membrane.

(2)

Geotekstilije, ki se uporabijo kot filtrska plast ali kot ukrep za povečanje nosilnosti planuma temeljnih tal, morajo ustrezati zahtevam standarda SIST EN 13250.

20. člen

(redni pregledi)

(1)

Redni pregledi vseh sestavnih delov zemeljskega telesa se opravijo, kakor je določeno v prilogi 5 a, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Poleg rednih pregledov mora upravljavec v SVU določiti ukrepe, s katerimi izvede dodaten nadzor nad stanjem že konsolidiranih nasipov:

-

pri povečanju progovne hitrosti,

-

pri spremenjeni konstrukciji zgornjega ustroja (npr. spremenjen tip tirnic in pragov),

-

pri vgraditvi novih objektov ali naprav v nasip (npr. stebrov voznega omrežja in signalov) ali

-

pri spremembi hidravličnega režima na vplivnem območju nasipa (npr. dvig gladine vode ob nasipu).

21. člen

(izredni pregledi)

Izredni pregledi vseh sestavnih delov zemeljskega telesa se opravijo, kakor je določeno v prilogi 5 b, ki je sestavni del tega pravilnika.

22. člen

(vzdrževalna dela)

(1)

Vzdrževalna dela na brežinah nasipov zajemajo:

-

zapolnitev vidnih razpok, da voda ne pronica v nasip in ga razmaka,

-

meritve fiksnih točk ob morebitnem dviganju, posedanju in pomikanju nasipa,

-

čiščenje – odstranitev morebitnega rastja na oblogi brežin nasipa,

-

popravilo in obnovo oblog brežin nasipa in

-

košnjo, čiščenje grmovja in sekanje dreves.

(2)

Vzdrževalna dela na brežinah usekov zajemajo:

-

pregled in manjša popravila ukrepov za zavarovanje pred erozijo,

-

meritve fiksnih točk ob morebitni nestabilnosti,

-

vzdrževanje in obnavljanje rastja na brežinah usekov,

-

košnjo, posek dreves, ki bi lahko ogrožala varnost železniškega prometa in

-

odstranjevanje razrahljanega kamenja s pobočja, ki lahko ogroža varnost na progi, oziroma sidranje v trdno hribino.

(3)

Vzdrževanje območja proge zajema:

-

odstranjevanje drevja, ki bi lahko ogrožalo varnost železniškega prometa,

-

meritve fiksnih točk ob morebitni nestabilnosti,

-

vzdrževanje mejnikov in

-

vzdrževanje protipožarnega zidu.

(4)

Vzdrževalna dela na bankinah zajemajo:

-

vzdrževanje nagiba bankin v predpisanem naklonu,

-

preprečevanje zaraščanja bankin in

-

zapolnjevanje razpok na bankinah.

(5)

Vrsto in obseg vzdrževalnih del iz prejšnjih odstavkov tega člena določi upravljavec v SVU.

(6)

Za vse deformacije na planumu proge mora upravljavec zagotoviti sanacijo in odpravo vzrokov zanje. Sanacijski ukrepi so:

-

izboljšanje nosilnosti planuma proge z vgradnjo nevezane nosilne plasti brez geofiltrne geotkanine ali armaturne geotkanine ali v kombinaciji z njo in hkratno izvedbo nagiba planuma plasti pod nevezano nosilno plastjo v nagibu > 5%,

-

izboljšanje zmrzlinske varnosti planuma proge z vgradnjo plasti zmrzlinsko varnega materiala do vplivne globine delovanja zmrzali ali

-

izboljšanje drenažnih lastnosti deformiranega sloja.

(7)

Pri obsežnih deformacijah zemeljskega telesa se izvedejo geološke preiskave ter se izdela geološko poročilo. Način in obseg popravil se opredeli na podlagi geološkega poročila s PD, katera mora določiti tudi ustrezen sistem opazovanja.

IV. ZIDOVI

23. člen

(opredelitev)

(1)

Kjer je treba v zemeljskem telesu ali na pobočju prevzemati zemeljske pritiske ali preprečevati deformacije hribine, se zgradijo podporni ali oporni zidovi.

(2)

Konstrukcijsko spadajo k zidovom tudi požarni zidovi, pilotne stene in druge metode stabilizacije hribine.

(3)

Glede na niveleto proge se zidovi delijo na:

-

podporne zidove pod niveleto proge v nogi nasipa, v pobočju nasipa pa do planuma proge ali do zgornjega roba praga in

-

oporne zidove nad niveleto proge.

(4)

Podporni zidovi se izvedejo, če obstaja nevarnost spodkopavanja nasipa, če je treba skrajšati nogo nasipa ali če je v nogi ali na pobočju nasipa treba zgraditi ali ščititi drug objekt.

(5)

Zidovi ob progi morajo biti projektirani, zgrajeni, nadgrajeni in obnovljeni skladno s PD.

24. člen

(temeljne zahteve pri projektiranju zidov)

(1)

Zidovi kot del spodnjega ustroja morajo biti projektirani, grajeni, nadgrajeni, obnovljeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo:

-

predpisano varnost pri mejnih stanjih nosilnosti in uporabnosti med gradnjo, nadgradnjo ali obnovo in po njih,

-

stabilnost useka ali nasipa,

-

odvajanje površinske in zaledne vode,

-

da morebitna sprememba režima podtalnice ne ogroža varnosti in trajnosti objekta,

-

trajnost vseh kovinskih delov pred nevarnostjo elektrokorozije zaradi blodečih tokov na elektrificiranih progah in

-

možnost vgradnje zaščite pred elektrokorozijo pri gradnji, nadgradnji ali obnovi zidov na progah, na katerih je predvidena elektrifikacija.

(2)

Konstrukcijski elementi zidu morajo biti projektirani skladno s standardi skupin SIST EN 1992 in SIST EN 1997. Sidrani zidovi morajo biti projektirani skladno s TSC 07.204, pilotne stene pa s TSC 07.205.

25. člen

(lega zidov)

(1)

Pri projektiranju, gradnji, nadgradnji in obnovi zidov se upošteva s projektno nalogo določen svetli profil. Upoštevati je treba razširitve svetlega profila pri manjših radijih v skladu z določbami predpisa, ki ureja zgornji ustroj.

(2)

Najmanjša dovoljena oddaljenost opornega zidu od svetlega profila se določi z upoštevanjem vseh dodatnih naprav, ki so umeščene med robom planuma proge in zidom, ter z upoštevanjem zagotavljanja vidnosti signalnovarnostnih naprav.

(3)

Kadar krona zidu sega do gornjega roba praga in je na njej predviden hodnik, stebri voznega omrežja ali protihrupna ograja, je treba pri projektiranju in izvedbi krone podpornega zidu upoštevati svetli profil.

26. člen

(hodniki za službeno rabo)

(1)

Če je na kroni opornega zidu predviden hodnik za službeno rabo, se slednji pri projektiranju, gradnji ali nadgradnji zidov izvede tako, da je:

-

širina hodnika > / = 0,75 m,

-

omogočena ustrezna širina in povoznost krone zidu za predvideno uporabo revizijskih vozičkov ali težje vzdrževalne opreme,

-

kota pohodne površine hodnika izenačena s koto GRP in

-

na zunanji strani hodnika izvedena varovalna ograja.

(2)

Zahteve iz prejšnjega odstavka morajo biti upoštevane pri izdelavi PGD ali IZN.

(3)

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za premostitvene objekte.

27. člen

(hodniki za javno rabo)

(1)

Če je treba na kroni opornega zidu izvesti hodnik za javno rabo, mora biti od hodnika za službeno rabo ali tira ločen z ograjo. Os ograje mora biti od osi najbližjega tira oddaljena > / = 3,0 m. Na zunanji strani hodnika za javno rabo mora biti varovalna ograja.

(2)

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za premostitvene objekte.

28. člen

(ograje)

(1)

Na zunanji strani hodnika za službeno rabo mora biti nameščena ograja z naslednjimi lastnostmi:

-

višina ograje, merjeno od pohodne površine oziroma zgornjega roba venca navzgor, je > / = 1,0 m; pri objektih na postajnih območjih pa > / = 1,2 m,

-

razdalja med ograjo in osjo najbližjega tira je > / = 3,0 m. S soglasjem upravljavca je lahko tudi manjša in znaša > / = 2,5 m, pri čemer morajo biti pri daljših objektih na vsakih 25,0 m urejena izogibališča vzporedno ob tiru dolžine 2,5 m in široka 3,5 m, merjeno od osi tira,

-

kadar so pod podpornim zidom prometne površine, mora imeti spodnji del ograje do višine 0,6 m nad tlemi mrežno polnilo za preprečevanje morebitnega padanja tolčenca tirne grede na spodnjo komunikacijo; svetle izmere mrežnih okenc naj ne presegajo 2,5 cm2. Če upravljavec ceste pod objektom zahteva dodatno zaščito, ki po višini presega normalno višino ograje, se dodatni mrežni elementi lahko pritrdijo na osnovno ograjo ali pa sestavljajo z njo celoto, oboje s soglasjem upravljavca,

-

kadar se na ograjah predvideva namestitev reklamnih panojev, mora biti ograja ustrezno dimenzionirana, da prenese dodatno obtežbo,

-

vse ograje morajo biti zanesljivo ozemljene, pri čemer je treba na mestih, kjer so dilatirane, zagotoviti električni stik,

-

omogočen mora biti iztek kondenzne vlage iz notranjosti konstrukcije in

-

pri projektiranju ograj je smiselno upoštevati določila, ki so predpisana v TSC 07.103.

(2)

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za ograje na premostitvenih objektih.

29. člen

(oprema za vozno omrežje elektrovleke)

(1)

Pri projektiranju in izvedbi pritrdilnih mest naprav za vozno omrežje na zidovih se uporablja predpis, ki ureja projektiranje, gradnjo in vzdrževanje stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV.

(2)

Za stojišča drogov voznega omrežja se projektirajo in izvedejo konstrukcijski elementi zidu, na primer podaljšane konzole vencev ali konzolni nastavki iz ojačitev zidu.

(3)

Stojišča za drogove se predvidijo tudi pri novih zidovih na progah, ki niso elektrificirane, se pa predvideva njihova elektrifikacija v prihodnosti.

30. člen

(drogovi razsvetljave na zidovih)

Pri projektiranju in izvedbi razsvetljave na zidovih se za postavitev drogov razsvetljave uporablja prejšnji člen.

31. člen

(redni pregledi)

Redni pregledi zidov se opravijo, kakor je določeno v prilogi 6 a, ki je sestavni del tega pravilnika.

32. člen

(izredni pregledi)

Izredni pregledi zidov se opravijo, kakor je določeno v prilogi 6 b, ki je sestavni del tega pravilnika.

33. člen

(vzdrževalna dela)

(1)

Zidovi se vzdržujejo tako, da se na objektu ali prostoru okoli njega pravočasno odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ali varnost prometa.

(2)

Vzdrževalna dela na zidovih zajemajo:

-

čiščenje naprav za odvodnjavanje (drenaže, izcednice, kanalete),

-

čiščenje hodnikov,

-

čiščenje krone zidu,

-

čiščenje dilatacij,

-

odstranitev naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko vpliva na stabilnost zidu in

-

nadzor nad stanjem zidu (razpoke, premiki, vpliv vode).

(3)

Pri vzdrževalnih delih na kamnitih zidovih je treba poleg nalog iz prejšnjega odstavka še:

-

čistiti fuge med kamni in

-

pregledovati poškodovane ali neutrjene kamne.

(4)

Manjša popravila zidov zajemajo:

-

odpravo posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta, na primer krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug in popravila zaščitne plasti armature,

-

izvedbo protikorozijske zaščite ograj,

-

odpravo motenj na sistemu odvodnjavanja,

-

sanacijo razpok na kroni zidu,

-

popravilo lokalno izpodjedenih temeljev opornih in podpornih konstrukcij,

-

popravilo in zapolnitev odprtih stikov pri kamnitih zidovih ali

-

zamenjavo ali utrditev neutrjenih kamnov (zamenjava, utrditev, injektiranje).

(5)

Na zidovih se vzdrževalna dela glede na ugotovljene poškodbe izvedejo tako, da se napake odpravijo in prepreči nadaljnja širitev poškodb.

(6)

Vrsto in obseg vzdrževalnih del iz prejšnjih odstavkov tega člena določi upravljavec v SVU.

V. PREMOSTITVENI OBJEKTI

34. člen

(opredelitev)

(1)

Premostitveni objekti so:

-

mostovi,

-

viadukti,

-

inundacijski objekti,

-

podvozi in nadvozi,

-

izvennivojska križanja železnic,

-

podhodi in nadhodi ter

-

prepusti.

(2)

Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za:

-

prenosnice,

-

okretnice,

-

tirne tehtnice,

-

vagonske zvračalnike,

-

začasne in pomožne premostitvene objekte (provizorije),

-

podporne in oporne konstrukcije,

-

signalne mostove,

-

signalne konzole in

-

signalne portale.

35. člen

(temeljne zahteve pri projektiranju)

(1)

Premostitveni objekti morajo biti projektirani, grajeni, nadgrajeni ali obnovljeni tako, da zagotavljajo:

-

gospodarno konstrukcijsko rešitev pri izvajanju gradbenih del in vzdrževanju,

-

varnost pri mejnih stanjih nosilnosti in uporabnosti,

Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog

Časovnica