1883. Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 7. člena in četrtega odstavka 9. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Mestne občine Celje, ki jo zastopa župan Bojan Šrot, na seji 23. maja 2013
Drugi odstavek 7. člena in četrti odstavek 9. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/10) se razveljavita.
1.
Mestna občina Celje izpodbija drugi odstavek 7. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (v nadaljevanju Uredba). Zatrjuje, da je izpodbijana določba Uredbe v neskladju s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08 in 36/11 – v nadaljevanju ZFO-1), zaradi kršitve načela legalitete pa tudi z drugim odstavkom 120. člena in tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Navaja, da 112. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12 – v nadaljevanju ZVO-1), na podlagi katerega je bila sprejeta Uredba, v prvem odstavku določa, da mora povzročitelj onesnaževanja plačati okoljske dajatve, s katerimi se obdavčuje onesnaževanje okolja. S to določbo naj bi zakonodajalec sledil enemu od temeljnih načel varstva okolja, ki je vsebovano v 10. členu ZVO-1, tj. načelu plačila za obremenjevanje okolja. Predlagateljica navaja, da lahko obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev, ki je predmet izpodbijane določbe Uredbe, nastane le na območju občine, v kateri je odlagališče odpadkov. Zato naj bi ZFO-1 v tretjem odstavku 7. člena tudi določil, da so okoljske dajatve, ki so z zakonom, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, prihodek proračuna občine, v kateri je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev. V nasprotju s to zakonsko določbo pa naj bi izpodbijani drugi odstavek 7. člena Uredbe določal, da je ta okoljska dajatev prihodek proračuna občine, v kateri povzročitelji odpadkov prepuščajo ali oddajajo odpadke organizaciji, ki zbira in prevaža odpadke. Predlagateljica navaja, da se na njenem območju nahaja regionalni center za ravnanje z odpadki, v katerem se po predpisanih postopkih obdelujejo in odlagajo odpadki iz občin celotne savinjske regije. Ker naj bi zato obremenitev okolja z odpadki, zbranimi v teh občinah in odloženimi na odlagališče v Mestni občini Celje, dejansko nastajala le na območju slednje, predlagateljica meni, da je zaradi izpodbijane določbe Uredbe, na podlagi katere okoljsko dajatev "pridobijo občine, kjer tovrstno onesnaženje sploh ne nastaja", ne le prikrajšana za del okoljske dajatve, ki ji pripada skladno s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-1 kot nadomestilo za onesnaževanje okolja, ki nastaja na njenem območju, temveč naj bi za to onesnaževanje celo "plačevala" tistim občinam, v katerih se odpadki zgolj zbirajo in odvažajo na odlagališče, ki se nahaja na njenem območju.