IZREK
Prvi stavek prvega odstavka 193. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13) je, kolikor izključuje pravico do povračila plačane globe tudi v primeru, ko je prišlo do ustavitve postopka o prekršku zaradi zastaranja, v neskladju z Ustavo.
Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Do uveljavitve drugačne zakonske ureditve ima pravico do povrnitve neupravičeno plačane globe tudi oseba, ki ji je bila v postopku o prekršku pravnomočna odločba oziroma sodba ali sklep o prekršku spremenjena, odpravljena ali razveljavljena in postopek zoper njo pravnomočno ustavljen zato, ker je nastopilo zastaranje.
EVIDENČNI STAVEK
Izpodbijana zakonska ureditev osebi, zoper katero se je postopek o prekršku ustavil zaradi zastaranja in ki neizpodbitno velja za nedolžno, odreka pravico do povrnitve škode, torej tudi neupravičeno plačane globe, ki pomeni sankcijo. Taka ureditev pomeni poseg v domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave, saj ustvarja položaj, ko je oseba sankcionirana, ne da bi bil obstoj prekrška kadarkoli ugotovljen s pravnomočno sodbo.
Ker za takšen poseg v domnevo nedolžnosti, s katerim se sprejema in oznanja, da je oseba vendarle "kriva" oziroma odgovorna za prekršek, ne da bi o obstoju prekrška in odgovornosti zanj obstajala pravnomočna sodba, ni videti ustavno dopustnega cilja, je izpodbijana zakonska ureditev v neskladju s 27. členom Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.