na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o obrambnem načrtovanju
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 51-1970/2013, stran 5994 DATUM OBJAVE: 14.6.2013
VELJAVNOST: od 29.6.2013 / UPORABA: od 29.6.2013
RS 51-1970/2013
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 27.11.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
1970. Uredba o obrambnem načrtovanju
Na podlagi tretjega odstavka 69. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 22. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o obrambnem načrtovanju
o obrambnem načrtovanju
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
S to uredbo se določajo nosilci obrambnega načrtovanja, obseg in vsebina obrambnega načrta in obrambnih dokumentov ter odgovornost za obrambno načrtovanje, s katerim se načrtuje obseg nalog za delovanje obrambnega sistema v izrednem stanju, vojni ali krizah.
2. člen
V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.
krizne razmere so razmere v regionalnem ali širšem varnostnem okolju, ki jih ni mogoče obvladovati z običajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih so zaradi vojaških, ekonomskih, socialnih in drugih razlogov ogrožene nacionalna varnost in temeljne družbene vrednote in ki se lahko razširijo tudi čezmejno oziroma neposredno ogrozijo druge države;
2.
kriza je od človeka povzročeno časovno omejeno stanje, dogodek ali proces v državi ali zunaj nje, ki lahko resno ogrozi nacionalno varnost oziroma povzroči nastanek izrednega stanja, ni pa ga mogoče obvladati z običajnimi sredstvi, ampak je za zagotavljanje nacionalne varnosti treba angažirati mehanizme kriznega upravljanja;
3.
obrambno načrtovanje predstavlja celoto priprav in ukrepov za potrebe obrambe države, organizacijskih, kadrovskih, materialnih in drugih aktivnosti nosilcev obrambnega načrtovanja za ustrezen odziv in delovanje v kriznih razmerah;
4.
obrambni načrt je celota rešitev in ukrepov za zagotovitev delovanja obrambnega sistema Republike Slovenije v kriznih razmerah;
4.a
obrambni dokumenti so dokumenti, s katerimi se določajo organizacijske, kadrovske in materialne rešitve za delovanje in izvajanje nalog v kriznih razmerah;
5.
ukrepi kriznega odzivanja kot del ukrepov za pripravljenost države obsegajo nacionalne ukrepe kriznega odzivanja ter ukrepe kriznega odzivanja v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi države (v nadaljnjem besedilu: ukrepi kriznega odzivanja);
6.
materialna in zdravstvena oskrba je oskrba Slovenske vojske, prebivalstva, sil za zaščito, reševanje in pomoč ter policije v vojni;
7.
podpora države gostiteljice sta civilna in vojaška pomoč, ki ju zagotavlja država gostiteljica tujim oboroženim silam in z njimi povezanim organizacijam, ki so na ozemlju države gostiteljice, v njenih teritorialnih vodah ali zračnem prostoru ali se gibljejo čez njih;
8.
kritična infrastruktura je kritična infrastruktura, kot jo določa zakon, ki ureja področje kritične infrastrukture;
9.
civilno krizno načrtovanje je načrtovanje uporabe civilnih virov pri odzivanju na krizne razmere v nacionalnem in mednarodnem okolju;
10.
izrazito poslabšanje varnostnih razmer v mednarodnem okolju je ocenjeno varnostno stanje države, ko je zaradi vojaške ogroženosti ali drugih oblik groženj in tveganj treba stopnji ogroženosti prilagoditi obrambno načrtovanje in povečati obrambne zmogljivosti države (v nadaljnjem besedilu: izrazito poslabšanje varnostnih razmer).
II. NOSILCI OBRAMBNEGA NAČRTOVANJA
3. člen
(1)
Nosilci obrambnega načrtovanja (v nadaljnjem besedilu: nosilci načrtovanja), ki izdelujejo obrambne načrte, so ministrstva, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Urad Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, Banka Slovenije, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) posebnega pomena za obrambo.
(2)
Nosilci načrtovanja so tudi upravne enote in samoupravne lokalne skupnosti, ki izdelujejo obrambne dokumente.
4. člen
Vlada ali pristojni državni organi iz prejšnjega člena lahko naložijo drugim organom, lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, ki niso navedeni v prejšnjem členu, izvajanje dodatnih nalog v izrednem stanju in vojni za potrebe obrambe, kar vključuje tudi izdelavo potrebnih dokumentov za izvršitev nalog.
III. OBRAMBNI NAČRT IN OBRAMBNI DOKUMENTI
5. člen
(1)
Pri izdelavi obrambnega načrta in obrambnih dokumentov nosilci načrtovanja upoštevajo vire ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti Republike Slovenije, opredeljene v strateških in drugih razvojno usmerjevalnih dokumentih ter ocenah s področja nacionalne varnosti.
(2)
Ob spremembi virov ogrožanja in tveganja oziroma ob sprejetju ocene ogroženosti države pred napadom so nosilci dolžni uskladiti obrambne načrte in obrambne dokumente skladno z novo nastalimi razmerami.
(3)
Vzpostavljene rešitve za opravljanje dejavnosti in odzivanje na področjih iz pristojnosti nosilcev načrtovanja se lahko upoštevajo kot del obrambnega načrta in obrambnih dokumentov.
(4)
Če je za uveljavitev posameznega ukrepa treba sprejeti ali spremeniti predpis, priprave obsegajo tudi izdelavo predloga predpisa ali njegovih sprememb.
6. člen
(1)
Obrambni načrti ministrstev in vladnih služb iz prvega odstavka 3. člena te uredbe predstavljajo obrambni načrt vlade, ki skupaj z načrtom uporabe Slovenske vojske ter načrtom Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije tvorijo obrambni načrt države. Navedeni načrti se hranijo pri nosilcih njihove izdelave.
(2)
Načrt uporabe Slovenske vojske izdeluje Generalštab Slovenske vojske in obsega ukrepe kriznega odzivanja, organizacijsko-mobilizacijski razvoj, mobilizacijo Slovenske vojske in načrt delovanja Slovenske vojske. Načrt uporabe Slovenske vojske sprejme minister, pristojen za obrambo. Načrt Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije izdeluje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu s to uredbo in predpisi o izdelavi načrtov zaščite in reševanja.
(3)
Psihološka obramba, gospodarska obramba in druge oblike nevojaške obrambe se kot del obrambnega načrta države razdelajo tudi v ukrepih kriznega odzivanja.
7. člen
(1)
Vsebina obrambnih načrtov nosilcev načrtovanja iz te uredbe v miru obsega:
1.
ukrepe kriznega odzivanja,
2.
priprave za zagotovitev obrambnih zmogljivosti:
-
priprave za zagotovitev povečanih vojaških zmogljivosti,
-
priprave za zagotovitev civilnih zmogljivosti.
(2)
Vsebina obrambnih načrtov iz te uredbe se ob izrazitem poslabšanju varnostnih razmer dopolni tako, da omogoči vzpostavitev povečanih obrambnih zmogljivosti za delovanje.
(3)
V obrambnem načrtu Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) se načrtuje zagotavljanje pogojev za delo Predsednika Republike Slovenije, vlade in Državnega zbora Republike Slovenije v vojni na podlagi njihovih izkazanih potreb, ki jih skladno s predpisi ne zagotavljajo njihove strokovne službe in drugi organi.
7.a člen
(1)
Vsebina obrambnih dokumentov nosilcev načrtovanja obsega organizacijske, kadrovske in materialne pogoje ter rešitve za:
-
mobilizacijo v skladu s 25. členom te uredbe,
-
nepretrgano opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti v kriznih razmerah.
(2)
Samoupravne lokalne skupnosti v obrambnih dokumentih načrtujejo tudi organizacijske, kadrovske in materialne pogoje ter rešitve za:
-
zagotovitev pomoči pri izvajanju mobilizacije Slovenske vojske,
-
opravljanje nalog glede izvajanja civilne obrambe v vojnem stanju, če jim jih naloži vlada.
(3)
Vsebina obrambnih dokumentov se ob izrazitem poslabšanju varnostnih razmer dopolni tako, da omogoči vzpostavitev povečanih obrambnih zmogljivosti za delovanje.
1. Ukrepi kriznega odzivanja
8. člen
(1)
Priprave za izvajanje ukrepov kriznega odzivanja ter nosilce priprav določi vlada s sklepom. Z ukrepi kriznega odzivanja se zagotavlja sodelovanje države pri usklajenem odzivanju v kriznih razmerah v mednarodnem okolju ter postopen prehod obrambnega sistema Republike Slovenije na delovanje v izrednem in vojnem stanju.
(2)
Dokumenti priprav za izvajanje ukrepov kriznega odzivanja obsegajo:
-
opomnik,
-
dokumente za posredovanje odločitev o izvajanju ukrepov kriznega odzivanja,
-
pregled ukrepov kriznega odzivanja z aktivnostmi za njihovo realizacijo in
-
dokumente za sklic izvrševalcev ukrepov kriznega odzivanja.