Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije |...

175. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije

Na podlagi Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 s spremembami in dopolnitvami) sklepata pogodbeni stranki:

a) kot predstavniki delodajalcev:
1. Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za kovinsko industrijo in
2. Združenje delodajalcev Slovenije, Sekcija za kovine
in
b) kot predstavniki delavcev:
1. Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI)
2. KNSS Neodvisnost
3. Konfederacija sindikatov 90 – Sindikat kovinske, elektroindustrije in elektronike (KS90-SKEIE)
4. Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost za dejavnost proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic

K O L E K T I V N A P O G O D B A
za kovinsko industrijo Slovenije

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(krajevna veljavnost)

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

2. člen

(stvarna veljavnost)

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki poslujejo na pridobiten način in kot glavno dejavnost opravljajo eno od navedenih dejavnostih po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2025):

C25.110	Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov
C25.120	Proizvodnja kovinskih vrat in oken
C25.210	Proizvodnja radiatorjev in kotlov za centralno ogrevanje
C25.220	Proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev in cistern
C25.300	Proizvodnja orožja in streliva
C25.510	Prekrivanje kovin
C25.520	Toplotna obdelava kovin
C25.530	Mehanska obdelava kovin
C25.610	Proizvodnja rezil in jedilnega pribora
C25.620	Proizvodnja ključavnic, okovja
C25.631	Proizvodnja ročnega orodja
C25.632	Proizvodnja orodja za stroje
C25.910	Proizvodnja jeklenih bobnov, sodov in podobnih posod
C25.920	Proizvodnja lahke kovinske embalaže
C25.930	Proizvodnja izdelkov iz žice, verig in vzmeti
C25.940	Proizvodnja vijačnega materiala, vezi
C25.990	Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov, d. n.
C27.520	Proizvodnja neelektričnih gospodinjskih naprav
C28.110	Proizvodnja motorjev in turbin, razen za letala in motorna vozila
C28.120	Proizvodnja naprav za fluidno tehniko
C28.130	Proizvodnja črpalk in kompresorjev
C28.140	Proizvodnja pip in ventilov
C28.150	Proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za mehanski prenos energije
C28.210	Proizvodnja peči in trajnih gospodinjskih naprav za ogrevanje
C28.220	Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav
C28.230	Proizvodnja pisarniških strojev in naprav, razen računalnikov in perifernih naprav
C28.240	Proizvodnja ročnih strojev in naprav
C28.250	Proizvodnja klimatskih naprav, razen za gospodinjstva
C28.290	Proizvodnja drugih strojev in naprav za splošne namene, d. n.
C28.300	Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev
C28.410	Proizvodnja strojev za oblikovanje in obdelavo kovin
C28.420	Proizvodnja drugih obdelovalnih strojev
C28.910	Proizvodnja metalurških strojev
C28.920	Proizvodnja rudarskih in gradbenih strojev
C28.930	Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo
C28.940	Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo
C28.950	Proizvodnja strojev za industrijo papirja in kartona
C28.960	Proizvodnja strojev za plastiko in gumo
C28.970	Proizvodnja strojev za aditivno proizvodnjo
C28.990	Proizvodnja drugih strojev za posebne namene, d. n.
C29.100	Proizvodnja motornih vozil
C29.200	Proizvodnja karoserij za motorna vozila, proizvodnja prikolic, polprikolic
C29.320	Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila
C30.110	Gradnja civilnih ladij in plavajočih konstrukcij
C30.120	Gradnja čolnov za razvedrilo in šport
C30.130	Gradnja vojaških ladij in plovil
C30.200	Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil
C30.310	Proizvodnja civilnih zračnih in vesoljskih plovil
C30.320	Proizvodnja vojaških zračnih in vesoljskih plovil
C30.400	Proizvodnja bojnih vozil
C30.910	Proizvodnja motornih koles
C30.920	Proizvodnja koles in invalidskih vozičkov
C30.990	Proizvodnja drugih prevoznih sredstev, d. n.
C33.110	Popravila in vzdrževanje kovinskih izdelkov
C33.120	Popravila in vzdrževanje strojev in naprav
C33.150	Popravila in vzdrževanje civilnih ladij in čolnov
C33.160	Popravila in vzdrževanje civilnih zračnih in vesoljskih plovil
C33.170	Popravila in vzdrževanje drugih civilnih prevoznih sredstev
C33.180	Popravila in vzdrževanje vojaških bojnih vozil, ladij, čolnov ter zračnih in vesoljskih plovil
C33.190	Popravila in vzdrževanje drugih naprav
C33.200	Montaža industrijskih strojev in naprav

3. člen

(osebna veljavnost)

(1)

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, za katere velja ta kolektivna pogodba, ki imajo sedež ali prebivališče na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2)

Za agencijske delavce se ta kolektivna pogodba uporablja glede pravic, ki jih mora v skladu z zakonom zagotoviti uporabnik.

(3)

Za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce, v obsegu kot to omogoča zakon, kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi.

(4)

Za dijake in študente na obveznem praktičnem delu se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba.

4. člen

(časovna veljavnost)

(1)

Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

(2)

Vsaka stranka jo lahko odpove s trimesečnim odpovednim rokom, vendar ne prej kot po poteku dveh let od začetka veljavnosti te kolektivne pogodbe.

(3)

Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se določbe normativnega dela uporabljajo še šest mesecev.

(4)

Stranki se vsako leto sestaneta z namenom, da preverita ustreznost določb kolektivne pogodbe.

5. člen

(enotni minimalni standardi)

(1)

Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde.

(2)

Odstopanje od minimalnih standardov se lahko dogovori za omejen čas trajanja največ šest mesecev v posebnem sporazumu, sklenjenem med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih.

(3)

O začetku postopka dogovarjanja je reprezentativni sindikat pri delodajalcu dolžan pisno obvestiti svoj sindikat dejavnosti.

(4)

Če pri delodajalcu ni reprezentativnega sindikata, sporazum o odstopanju od minimalnih standardov ni možen.

6. člen

(pomen izrazov)

(1)

V tej kolektivni pogodbi uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

(2)

»Vrsta del« je sklop del, za katera se zahtevajo enaka raven in enaka ali sorodna smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela.

(3)

Pri uveljavljanju pravic na podlagi »delovne dobe pri zadnjem delodajalcu« se v omenjeno delovno dobo šteje neprekinjena delovna doba:

-

pri zadnjem delodajalcu,

-

pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,

-

za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.

(4)

Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi »skupne delovne dobe«, se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ko je bil delavec v delovnem razmerju in so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico oziroma z izpisom Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(5)

»Uredba« pomeni vsakokrat veljavno uredbo, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

(6)

»Javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen avtotaksi in shuttle prevozov.

(7)

»Predsednik sindikata« in »sindikalni zaupnik« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca.

(8)

»Sindikalni funkcionar« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki opravlja sindikalno delo nepoklicno in je izvoljena ali imenovana v organe sindikatov na državnem, panožnem, regijskem oziroma območnem nivoju, ali je pridobila status zunanjega sindikalnega pooblaščenca, kar dokazuje z ustreznim dokumentom.

(9)

»Izmensko delo« pomeni katero koli metodo organizacije dela v izmenah, pri čemer si delavci izmenično sledijo na istih delovnih mestih po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen, vključno s krožnim, kar ima za posledico nujnost, da delavci delajo ob različnih urah v določenem dnevnem ali tedenskem obdobju.

(10)

»Delo v turnusu« je oblika izmenskega dela, ki poteka neprekinjeno.

(11)

»Pripravljenost na domu« je čas, ko delavec ne dela, delodajalec pa mu je odredil, da mu je na razpolago na poljubni lokaciji in se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da pride na delo.

(12)

»Drugo ustrezno delo« je tisto delo, ki ga kot takšnega določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(13)

Kadar je v tej kolektivni pogodbi uporabljena besedna zveza »kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca«, je mišljen splošni akt po zakonu, ki ureja delovna razmerja.

(14)

»Agencijski delavec« pomeni delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku v skladu z zakonom.

II. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

II. 1. TARIFNI RAZREDI IN RAZVRSTITEV DEL

7. člen

(razvrstitev del)

(1)

Dela se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevnost dela in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:

+--------------------------+-------------------------------------+
|I. tarifni razred         |Dela, za katera se ne zahteva        |
|(enostavna dela)          |posebnih znanj in za katera zadostuje|
|                          |nedokončana osnovna šola.            |
+--------------------------+-------------------------------------+
|II. tarifni razred        |Dela, za katera zahtevajo poleg      |
|(manj zahtevna dela)      |osnovnošolske izobrazbe še krajše    |
|                          |eno- ali večmesečno usposabljanje.   |
+--------------------------+-------------------------------------+
|III. tarifni razred       |Dela, za katera se zahteva končano   |
|(srednje zahtevna dela)   |dveletno javno priznano nižje        |
|                          |poklicno ali srednje poklicno        |
|                          |izobraževanje.                       |
+--------------------------+-------------------------------------+
|IV. tarifni razred        |Dela, za katera se zahteva končano:  |
|(zahtevna dela)           |– najmanj dve- in polletna javno     |
|                          |priznano nižje poklicno ali srednje  |
|                          |poklicno izobraževanje ali           |
|                          |– triletno javno priznano srednje    |
|                          |poklicno izobraževanje.              |
+--------------------------+-------------------------------------+
|V. tarifni razred         |Dela, za katera se zahteva končano:  |
|(bolj zahtevna dela)      |– najmanj triletno srednje poklicno  |
|                          |ali strokovno izobraževanje in       |
|                          |– mojstrski, delovodski ali          |
|                          |poslovodski izpit ali                |
|                          |– najmanj štiriletno javno priznano  |
|                          |srednje tehniško ali srednje         |
|                          |strokovno ali srednje splošno        |
|                          |izobraževanje.                       |
+--------------------------+-------------------------------------+
|VI. tarifni razred        |Dela, za katera se zahteva končana:  |
|(zelo zahtevna dela)      |– višješolska izobrazba ali          |
|                          |– izobrazba pridobljena po programu  |
|                          |višje šolskega strokovnega           |
|                          |izobraževanja ali                    |
|                          |– prva bolonska stopnja.             |
+--------------------------+-------------------------------------+
|VII. tarifni razred       |Dela, za katera se zahteva končana:  |
|(visoko zahtevna dela)    |– visokošolska izobrazba ali         |
|                          |– univerzitetna izobrazba ali        |
|                          |– druga bolonjska stopnja.           |
+--------------------------+-------------------------------------+
|VIII. tarifni razred      |Dela za katera se zahteva končan:    |
|(najbolj zahtevna dela)   |– magisterij ali                     |
|                          |– specializacija ali                 |
|                          |– državni izpit                      |
|                          |po končanem univerzitetnem           |
|                          |izobraževanju ali drugi bolonjski    |
|                          |stopnji.                             |
+--------------------------+-------------------------------------+
|IX. tarifni razred        |Dela za katera se zahteva            |
|(izjemno pomembna dela)   |– javno priznan doktorat znanosti ali|
|                          |– tretja bolonjska stopnja.          |
+--------------------------+-------------------------------------+

(2)

Razvrstitev del po tej kolektivni pogodbi ne posega v pristojnost delodajalca, da določi spregled izobrazbe v primeru, da kandidat izpolnjuje alternativno določene pogoje, kot so na primer daljše ob delu pridobljene delovne izkušnje.

(3)

Če se za posamezno delovno mesto zahteva alternativna raven izobrazbe, se pri razvrščanju v tarifni razred upošteva višja stopnja zahtevane izobrazbe. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnega mesta ali vrste del v tarifni razred, se uporablja veljavni šifrant poklicev.

8. člen

(obveščanje o pooblaščenem delavcu)

Delodajalec, ki prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na katerega izmed delavcev pri delodajalcu, mora o obsegu danega pooblastila obvestiti delavce na način, ki je pri delodajalcu običajen.

II.2. POGODBA O ZAPOSLITVI

9. člen

(sklenitev pogodbe o zaposlitvi)

Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom delodajalca.

10. člen

(pogodba o zaposlitvi)

(1)

Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona vsebuje tudi:

-

tarifni in plačilni razred (če je plačilni razred določen pri delodajalcu),

-

poskusno delo,

-

pripravništvo,

-

opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati, ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta,

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se stranki lahko sklicujeta na kolektivno pogodbo ali splošni akt.

(2)

Kraj dela, določen v pogodbi o zaposlitvi, je lahko opredeljen tudi širše.

11. člen

(posebnosti pogodbe o zaposlitvi)

Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene hkrati za več delovnih mest zlasti:

-

če se delo na teh delovnih mestih opravlja s krajšim delovnim časom in skupni delovni čas ne presega polnega delovnega časa, določenega z zakonom oziroma kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca ali

-

če se delo na teh delovnih mestih opravlja sezonsko, zaposlitev na teh delovnih mestih pa delavcu zagotavlja zaposlitev za polni delovni čas.

12. člen

(pogodba o zaposlitvi za določen čas)

(1)

Poleg primerov, ki jih določa zakon, se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas tudi v primerih:

-

zaposlitve pripravnika za čas trajanja pripravništva,

-

zagotovitve izrabe presežkov ur zaposlenih oziroma za koriščenje letnega dopusta,

-

sklenitve pogodbe o zaposlitvi z osebo, katere delo je vezano na mandat poslovodne osebe ali vodilnega delavca,

-

začasne napotitve delavca na delo v tujino,

-

izpolnitve obveznosti po pogodbi o štipendiranju.

(2)

Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne glede na obstoj razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

13. člen

(projektno delo)

Za projektno delo se šteje delovni proces:

-

v katerem se izvajajo naloge oziroma programi z določenim ciljem,

-

ki ima določeno organizacijsko strukturo,

-

ki je časovno opredeljen in

-

je v naprej finančno ovrednoten.

14. člen

(pripravništvo)

(1)

Delodajalec in delavec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za pripravništvo v skladu z zakonom.

(2)

Pripravnik je, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.

(3)

Trajanje pripravništva se določi upoštevaje strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače, in sicer v trajanju največ 12 mesecev.

-

za dela IV. in V. tarifnega razreda največ šest mesecev,

-

za dela VI. in višjega tarifnega razreda največ dvanajst mesecev.

(4)

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj:

-

enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto, za katero se usposablja pripravnik in tri leta delovnih izkušenj, ali

-

ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela, in najmanj pet let delovnih izkušenj.

(5)

Mentor je dolžan:

-

pripravniku ob nastopu pripravništva izročiti program pripravništva, ki mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva,

-

skrbeti za izvajanje programa in izvedbo načrta pripravništva,

-

uvajati pripravnika v delo,

-

dajati pripravniku strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu,

-

seznanjati pripravnika s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav ter ga seznanjati z delovnimi postopki,

-

podati pisno mnenje o pripravniku in pripravništvu.

(6)

Pripravništvo se zaključi s pripravniškim izpitom. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Na podlagi zapisnika o pripravniškem izpitu se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu.

(7)

Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se lahko pripravniška doba na predlog mentorja sorazmerno skrajša.

15. člen

(poskusno delo)

(1)

Delodajalec in delavec, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, v pogodbi o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, se morata dogovoriti tudi za trajanje in način spremljanja poskusnega dela.

(2)

Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec in je z njim dolžan seznaniti delavca pred nastopom dela.

16. člen

(opravljanje drugega dela)

(1)

Delodajalec lahko delavcu pisno odredi opravljanje drugega ustreznega dela, kot je določeno s pogodbo o zaposlitvi, v naslednjih primerih:

-

zmanjšanja obsega dela na delovnem mestu,

-

povečanja obsega dela na drugem delovnem mestu,

-

nadomeščanja začasno odsotnega delavca,

-

uvajanja nove ali izboljšave obstoječe tehnologije ali organizacije dela,

-

nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo,

-

izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,

-

odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti,

-

izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa,

-

izdane odločbe ZPIZ, v kateri je ugotovljena omejitev za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar le do izdane odločbe pristojnega organa o ustreznosti ponujenega delovnega mesta oziroma do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi,

-

ko je podana neposredna nevarnost za zdravje ali varnost delavca,

-

ko je delo potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,

-

ki jih predvideva kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca,

če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.

(2)

Delavec je dolžan opravljati drugo delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena, vendar največ 65 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, z njegovim soglasjem pa nadaljnjih 30 delovnih dni v koledarskem letu.

(3)

Delavcu se lahko odredi delo, za katero se zahteva enaka, ali ob njegovem soglasju največ ena raven nižja izobrazba, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če gre za manjšega delodajalca soglasje delavca ni potrebno.

(4)

Za čas opravljanja drugega dela delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.

(5)

V primerih naravnih in drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izrednih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se ne uporabi ta člen, temveč se uporabijo ustrezne določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.

II.3. SPREMEMBA IN ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

17. člen

(sprememba pogodbe o zaposlitvi)

Če delodajalec ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v petih (5) delovnih dneh.

18. člen

(odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga)

Pisno opozorilo delavcu, da mu lahko delodajalec v primeru ponovne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, velja 18 mesecev od dneva vročitve delavcu.

19. člen

(vloga sindikata pri reševanju presežnih delavcev)

Delodajalec sindikatu posreduje predlog programa razreševanja presežnih delavcev najkasneje 10 delovnih dni pred posvetovanjem pri delodajalcu v skladu z zakonom.

II. 4. DELOVNI ČAS, ODMORI IN POČITKI

20. člen

(vštevanje v delovni čas)

Poleg plačanih odmorov med delom v skladu z zakonom se v delovni čas štejejo še tehnološke pavze za počitek in osebne potrebe, če so te predvidene glede na naravo delovnega procesa ter potrebne priprave na delo (kot npr. pospravljanje, čiščenje in podobno), v trajanju, kot je določen pri delodajalcu.

21. člen

(razporejanje delovnega časa)

(1)

Delodajalec določi razporeditev delovnega časa in način njegove izrabe v koledarskem letu s planom izrabe delovnega časa ali z delovnim koledarjem in o tem v začetku leta pisno obvesti delavce in sindikat pri delodajalcu na pri delodajalcu običajen način.

(2)

Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju največ 12 mesecev. Po preteku tega obdobja delavec ne sme imeti presežka ali manjka ur.

(3)

V vsakem primeru začasne prerazporeditve delovnega časa mora delodajalec določiti začetek in predvideni konec referenčnega obdobja, v katerem se bo upoštevala povprečna razporeditev delovnega časa.

(4)

V vsakem primeru začasne prerazporeditve delovnega časa mora delodajalec delavca obvestiti o dnevih njegove delovne obveznosti praviloma za obdobje teden dni.

(5)

Če je s to pogodbo dnevni počitek določen v povprečnem trajanju, je potrebno upoštevati najmanj 12 ur počitka med dvema delovnima dnevoma.

22. člen

(nadurno delo)

(1)

Na zahtevo delavca delodajalec obrazloži, zakaj nadurnega dela ni možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem delovnih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.

(2)

Delavec je dolžan opravljati nadurno delo v primerih:

-

navedenih v zakonu,

-

izrednega inventurnega popisa,

-

okvare delovnih sredstev ali ostale opreme, če je potrebno začeto delo nadaljevati in končati,

-

ko je potrebno opraviti delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, okvare strojev ali naprav,

-

nepredvidene zamude dobave materiala ali podatkov za dokončanje dela,

-

nepričakovane odsotnosti delavca,

-

da se opravi delo za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, ki jih ni bilo mogoče načrtovati,

-

v drugih utemeljenih primerih, ki so določeni s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.

(3)

Poleg primerov iz zakona lahko delo preko polnega delovnega časa odkloni delavec, ki ima izkazan nujen zdravniški pregled in delavec, ki je samohranilec otroka do 9 let starosti, če gre za nadurno delo od ponedeljka do petka. Samohranilec je oseba, ki predloži potrdilo o preživnini iz centra za socialno delo ali odločbo sodišča.

(4)

Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, se upošteva kot povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev.

23. člen

(delovni čas nočnega delavca)

Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju 6 mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.

24. člen

(dnevni in tedenski počitek v primeru izmenskega dela in deljenega delovnega časa)

V primeru izmenskega dela in deljenega delovnega časa se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot ga določa zakon, zagotavlja v obdobju 6 mesecev.

25. člen

(dnevni ali tedenski počitek v nekaterih dejavnostih, za nekatera delovna mesta, poklice ali vrsto dela)

V dejavnostih oziroma za delovna mesta, vrsto dela ali poklice se v primerih:

-

kjer narava dela zahteva stalno prisotnost ali

-

kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali

-

v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela

dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot je določen z zakonom, zagotavlja v obdobju 6 mesecev.

II. 5. LETNI DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA

26. člen

(letni dopust)

(1)

Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju štiri (4) tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

(2)

Poleg dopusta iz prejšnjega odstavka tega člena ima delavec pravico tudi do dodatnih dni letnega dopusta po naslednjih kriterijih:

a)

skupna delovna doba:

    – nad 3 leta do 5 let                    1 dan
    – nad 5 let do 10 let                    2 dni
    – nad 10 let do 20 let                   3 dni
    – nad 20 let do 30 let                   4 dni
    – nad 30 let                            5 dni;

b)

pogoji dela:

    – nočni delavec                               2 dni
    – delavec, ki mora dati soglasje za
    nočno delo                                    3 dni
    – delavec, ki dela v turnusu                  1 dan

-

drugi kriteriji pogojev dela se v dogovoru med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem določijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu;

c)

v podjetniški kolektivni pogodbo ali splošnem aktu delodajalca se lahko določijo dodatni kriteriji letnega dopusta.

(4)

Delavcu, ki izpolni ali se mu spremeni kriterij letnega dopusta po tej kolektivni pogodbi, se sprememba upošteva v tekočem letu.

(5)

Delavec ima pravico trikrat po en dan letnega dopusta izrabiti na tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti delodajalca najkasneje en delovni dan pred izrabo dopusta. Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

(6)

Delavec, ki dela v tujini, lahko v primeru, ko delovni proces ne omogoča izrabe dopusta v tekočem letu oziroma do 30. 6. naslednje leto, izrabi dopust do konca naslednjega koledarskega leta.

27. člen

(druge odsotnosti z dela)

(1)

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin, in sicer za vsak posamezni primer:

+--------------------------------------------------+-----------+
|lastna poroka                                     |      2 dni|
+--------------------------------------------------+-----------+
|oče ob rojstvu otroka                             |      1 dan|
+--------------------------------------------------+-----------+
|poroka otroka na delovni dan                      |      1 dan|
+--------------------------------------------------+-----------+
|smrt zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka,  |      3 dni|
|posvojenca ali pastorka                           |           |
+--------------------------------------------------+-----------+
|smrt staršev – oče, mati, očim, mačeha,           |      2 dni|
|posvojiteljev                                     |           |
+--------------------------------------------------+-----------+
|smrt bratov, sester, starih staršev in zakončevih |      1 dan|
|staršev                                           |           |
+--------------------------------------------------+-----------+
|selitev                                           |      1 dan|
+--------------------------------------------------+-----------+
|nesreče, ki jih povzroči delovanje naravnih sil   |   do 3 dni|
|(elementarne nesreče); kriterije za določitev     |           |
|števila dni določi delodajalec                    |           |
+--------------------------------------------------+-----------+

(2)

V primerih odsotnosti iz tega člena delavcu praviloma odsotnosti ni mogoče zavrniti. Odsotnost v primerih iz prvega odstavka tega člena je treba izrabiti ob nastopu dogodka. Odsotnost je v breme delodajalca.

(3)

Odsotnosti z dela zaradi lastne poroke in selitve je delavec dolžan napovedati najkasneje deset (10) delovnih dni pred predvideno odsotnostjo, ostale pa ob nastanku dogodka.

28. člen

(odsotnost z dela brez nadomestila plače)

(1)

Delavec lahko zaprosi za odsotnosti z dela brez nadomestila plače zaradi osebnih razlogov.

(2)

Za odsotnost z dela iz prejšnjega odstavka zaprosi delavec v pisni obliki, delodajalec pa jo odobri, kadar delavec odsotnosti ne more uresničiti iz rednega letnega dopusta, če tako dopuščajo potrebe delovnega procesa.

(3)

O načinu koriščenja odsotnosti z dela brez nadomestila plače in plačilu prispevkov za socialno varnost za čas te odsotnosti se delodajalec in delavec dogovorita s pisnim dogovorom za vsak primer posebej.

29. člen

(disciplinske sankcije)

(1)

Disciplinsko odgovornemu delavcu lahko delodajalec izreče opomin, odvzem bonitet ali denarno kazen.

(2)

Denarna kazen se lahko delavcu izreče za največ šest (6) mesecev in v višini mesečno do 15 % plače delavca, ki jo je prejel v mesecu pred izrečeno denarno kaznijo, oziroma, ki bi jo prejel, če bi delal.

30. člen

(odškodninska odgovornost)

Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije

Časovnica