Nalaganje dokumenta...
Zakon o carinski službi (ZCS-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 56-2648/1999, stran 7033 DATUM OBJAVE: 13.7.1999
VELJAVNOST: od 14.7.1999 do 11.4.2014 / UPORABA: od 14.7.1999 do 31.7.2014
RS 56-2648/1999
Verzija
15 / 15
Čistopis se uporablja od 1.8.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
2648. Zakon o carinski službi (ZCS-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o carinski službi (ZCS-1)
o razglasitvi zakona o carinski službi (ZCS-1)
Razglašam zakon o carinski službi (ZCS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. junija 1999.
Št. 001-22-102/99
Ljubljana, dne 8. julija 1999.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O CARINSKI SLUŽBI (ZCS-1)
O CARINSKI SLUŽBI (ZCS-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja in opredeljuje naloge in organizacijo carinske službe, pooblastila, zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov, posebnosti delovnih razmerij, posebnosti disciplinske in odškodninske odgovornosti, priznanja in prekrške.
2. člen
Naloge carinske službe (v nadaljnjem besedilu: služba) opravlja Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance.
2.a člen
Služba ima svoj znak in zastavo, katerih obliko in barvo določi vlada.
II. DELOVNO PODROČJE SLUŽBE
3. člen
(1)
Naloge službe so:
1.
opravljanje carinskega, trošarinskega in okoljskega davčnega nadzora ter carinjenje blaga;
2.
opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja obveznosti, določenih s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3.
preprečevanje in odkrivanje prekrškov in drugih kaznivih ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter vodenje postopka za prekrške;
4.
opravljanje nadzora nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev;
5.
kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva intelektualne lastnine;
6.
kontrola prehajanja oseb čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada);
7.
pobiranje uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu, trošarin, proizvodnih dajatev za sladkor, okoljskih in drugih dajatev, za pobiranje katerih je pristojna služba (v nadaljnjem besedilu: dajatve);
8.
izvajanje postopkov davčne izvršbe dajatev ter denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki se izterjujejo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, zakonom, ki ureja prekrške (razen terjatev, ki jih izreka Davčna uprava Republike Slovenije), zakonom, ki ureja kazenski postopek, zakonom, ki ureja pravdni postopek, zakonom, ki ureja sodne takse, in zakonom, ki ureja upravne takse, ter drugih denarnih terjatev, za izterjavo katerih je pristojna služba v skladu z drugimi predpisi (v nadaljnjem besedilu: drugih denarnih terjatev);
9.
zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami EU;
10.
izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike;
11.
izvajanje predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) in mednarodnih pogodb iz delovnega področja službe, sodelovanje in izmenjava podatkov z organi Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in drugih držav, mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja carinskega in trošarinskega sistema;
12.
opravljanje nalog v zvezi z oprostitvami davkov za diplomatska predstavništva, konzulate in mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo;
13.
opravljanje drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih.
(2)
Uprava izvaja naloge iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi Skupnosti, zakoni, ki urejajo obdavčenje in postopek v zvezi z obdavčenjem, inšpekcijski nadzor, z drugimi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: mednarodna pogodba) ter v skladu s tem zakonom.
III. ORGANIZACIJA SLUŽBE
4. člen
(1)
Upravo sestavljajo carinski organi, ki so: Generalni carinski urad, carinski uradi kot območne organizacijske enote uprave, ustanovljene za posamezno območje, in izpostave kot notranje organizacijske enote carinskih uradov.
(2)
Sedež Generalnega carinskega urada je v Ljubljani.
5. člen
(1)
Carinski uradi se ustanavljajo v gospodarskih in prometnih središčih, kadar to narekujejo obseg, struktura ter tok zunanjetrgovinske menjave blaga in storitev, potniški promet s tretjimi državami, proizvodnja in promet s trošarinskimi izdelki ter druge upravičene ekonomske potrebe.
(2)
Carinske urade ustanavlja, združuje in ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi določi tudi njihovo krajevno pristojnost.
6. člen
(1)
Za carinjenje blaga, pobiranje dajatev, opravljanje carinskega, trošarinskega in okoljskega davčnega nadzora ter izvajanje carinske kontrole imajo carinski uradi kot svoje notranje organizacijske enote izpostave.
(2)
Izpostave ustanavlja, združuje in ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi določi tudi delovno področje izpostave.
7. člen
(1)
Upravo vodi generalni direktor, ki vodi tudi delo Generalnega carinskega urada. Generalni direktor je za svoje delo in delo službe odgovoren ministru, pristojnemu za finance.
(2)
Generalni direktor ima lahko dva namestnika, ki mu pomagata pri vodenju. V primeru odsotnosti ali zadržanosti generalni direktor določi namestnika, ki ga nadomešča z vsemi pooblastili.
8. člen
(1)
Carinski urad vodi direktor. Direktor izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti carinskega urada in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis. Direktor je za svoje delo in delo carinskega urada odgovoren generalnemu direktorju.
(2)
Direktor ima lahko dva pomočnika, ki mu pomagata pri vodenju. V primeru odsotnosti ali zadržanosti direktor določi pomočnika, ki ga nadomešča z vsemi pooblastili.
9. člen
Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Generalnega carinskega urada in carinskih uradov izda minister, pristojen za finance, s soglasjem vlade. Predlog akta pripravi generalni direktor.
10. člen
Generalni carinski urad opravlja naslednje naloge:
1.
organizira in usmerja delo službe, spremlja in preučuje njen razvoj ter ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje;
2.
organizira in nadzira delo carinskih uradov;
3.
zagotavlja enotno izvajanje carinskih in trošarinskih predpisov, predpisov s področja skupne kmetijske politike, predpisov v zvezi s skupno organizacijo notranjega trga za področje sladkorja, predpisov, ki urejajo okoljske dajatve, in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
4.
pobira dajatve, organizira in izvaja nadzor nad pobiranjem dajatev in drugih denarnih terjatev, vključno z davčno izvršbo, ter obravnava zaprosila za medsebojno upravno pomoč pri pobiranju davščin v okviru mednarodnega sodelovanja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek;
5.
opravlja carinski, trošarinski in okoljski davčni nadzor;
6.
izvaja inšpekcijski nadzor, carinsko, trošarinsko in okoljsko davčno kontrolo ter carinske preiskave;
7.
preprečuje in odkriva prekrške, vodi prekrškovni postopek za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter preprečuje in odkriva druga kazniva ravnanja;
8.
odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov;
9.
skrbi za pravilno ugotavljanje podlag za določitev višine uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu ter trošarin, tako da opravlja kemijsko tehnološke in fizikalne analize vzorcev blaga, daje strokovna mnenja in izdaja zavezujoče tarifne informacije ter zavezujoče informacije o poreklu blaga;
10.
skrbi za hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga in trošarinskih izdelkov oziroma za izvajanje teh nalog izbere in pooblasti izvajalca v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
11.
zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela službe ter upravlja z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom službe;
12.
skrbi za izvajanje predpisov Skupnosti in mednarodnih pogodb z delovnega področja službe in na njihovi podlagi sodeluje in izmenjuje podatke z organi Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in drugih držav, mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja carinskega in trošarinskega sistema;
13.
sodeluje in izmenjuje podatke s pristojnimi organi in drugimi organizacijami kadar je tako določeno z veljavnimi predpisi;
14.
daje založnikom in tiskarjem soglasje za izdajo uradnih obrazcev z delovnega področja carinske službe;
15.
skrbi za obveščanje javnosti o delu službe;
16.
izvaja kontrolo vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katerega so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva pravic intelektualne lastnine;
17.
vodi in koordinira zbiranje, preverjanje in posredovanje statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami članicami EU;
18.
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.
11. člen
Za zagotovitev enotne uporabe predpisov ter enotnega opravljanja nalog službe izdaja generalni direktor navodila za delo carinskih organov in pojasnila v zvezi z izvajanjem predpisov iz delovnega področja službe.
12. člen
Carinski urad opravlja naslednje naloge:
1.
izvaja carinjenje blaga;
2.
sprejema prijave trošarinskih zavezancev in zavezancev za plačilo okoljskih dajatev, pobira in izvaja vračila trošarine in okoljskih dajatev ter nadzoruje gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine in sprostitve trošarinskih izdelkov v porabo;
3.
pobira dajatve oziroma izvaja postopke davčne izvršbe dajatev in drugih denarnih terjatev, za izterjavo katerih je pristojna služba;
4.
izvaja kontrolo vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katerega so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali, rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva pravic intelektualne lastnine;
5.
carinski, trošarinski in okoljski davčni nadzor;
6.
izvaja carinsko, trošarinsko in okoljsko davčno kontrolo ter inšpekcijski nadzor;
7.
izvaja postopke davčne izvršbe dajatev in drugih denarnih terjatev, katerih obveznost za plačilo je nastala v drugi državi članici EU;
8.
na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja zadeve s področja kontrole prehajanja čez državno mejo, naloge v zvezi z ugotavljanjem mejnih incidentov in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje na mejnem prehodu ter skrbi za izvajanje predpisov s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki urejajo prehajanje čez državno mejo;
9.
opravlja nadzor nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev;
10.
preprečuje in odkriva prekrške, vodi prekrškovni postopek za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter preprečuje in odkriva druga kazniva ravnanja;
11.
vodi hitri postopek za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
12.
odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na prvi stopnji, če ni z zakonom pristojnost odločanja v upravnem postopku prenesena na Generalni carinski urad;
13.
izvaja hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga in trošarinskih izdelkov;
14.
sodeluje z državnimi organi, pristojnimi službami in drugimi organizacijami ter tujimi mejnimi organi;
15.
zbira, preverja, analizira, hrani in posreduje statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU;
16.
opravlja naloge v zvezi z oprostitvami in vračili dav‑ kov za diplomatska predstavništva, konzulate in mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezu‑ jejo Republiko Slovenijo;
17.
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.
13. člen
(1)
Postopek pred prekrškovnim organom službe vodi in v njem odloča uradna oseba krajevno pristojnega carinskega urada, pooblaščena z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(2)
V postopku pred prekrškovnim organom službe pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka odloča tudi, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija odvzema predmetov oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve presodi, da so izpolnjeni pogoji za izrek stranske sankcije.
IV. POOBLASTILA
14. člen
(1)
Pri opravljanju nalog carinske službe imajo pooblaščene uradne osebe službe, v okviru opravil delovnega mesta, na katero so razporejene, pooblastila, določena s tem in drugimi zakoni predpisi Skupnosti in mednarodnimi pogodbami (v nadaljnjem besedilu: carinska pooblastila).
(2)
Pooblaščene uradne osebe so pri izvajanju nalog službe dolžne ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.
(3)
Pooblaščene uradne osebe morajo spoštovati in ravnati tudi v skladu s pravili kodeksa etike delavcev službe.
(4)
Način izvajanja carinskih pooblastil predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
14.a člen
(1)
Služba lahko na prošnjo mednarodne organizacije ali na podlagi mednarodnih pogodb oziroma drugih predpisov sodeluje v tujini pri opravljanju carinskih oziroma trošarinskih nalog. O opravljanju nalog v teh primerih odloča minister, pristojen za finance, uradnike za ta namen, z njihovim soglasjem, imenuje generalni direktor.
(2)
Dejanje, ki ga stori uradnik organa Skupnosti, druge države ali mednarodne organizacije v okviru programa izmenjave uradnikov ali izobraževanja in usposabljanja carinskih in trošarinskih uslužbencev, se šteje za dejanje carinskega organa Republike Slovenije, kateremu je bil ta uradnik dodeljen in pod nadzorom katerega opravlja ta dejanja.
(3)
Minister, pristojen za finance, izdaja pisna pooblastila, s katerimi določi obseg in trajanje pooblastil ter naloge, ki jih lahko izvajajo uradniki organa Skupnosti, druge države ali mednarodne organizacije, kadar na podlagi mednarodnih pogodb ali drugih predpisov delujejo v Republiki Sloveniji.
15. člen
(1)
Pooblaščene uradne osebe iz 14. člena tega zakona so:
1.
carinik, ki nadzoruje pretok blaga in ljudi ter promet čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja carinski, trošarinski in okoljski davčni nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo ter okoljsko davčno kontrolo, izvaja posamezne ukrepe in dejanja carinske preiskave, carinjenje blaga, opravlja nadzor nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev na carinsko območje in z njega, zbira in preverja statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU, preprečuje in odkriva prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter druga kazniva ravnanja;
2.
inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo ter okoljsko davčno kontrolo v zahtevnejših zadevah, zbira, preverja, analizira in posreduje statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU, izvaja carinjenje blaga, preprečuje in odkriva prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter druga kazniva ravnanja, opravlja carinske preiskave, opravlja nadzor in kontrolo nad delom notranjih organizacijskih enot ter vodi upravni postopek v zadevah iz pristojnosti službe in prekrškovni postopek za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3.
izterjevalec, ki izvaja postopke davčne izvršbe.
(2)
Cariniki in inšpektorji uporabljajo za preprečevanje in odkrivanje prekrškov, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba ter drugih kaznivih ravnanj posebno tehnično opremo, posebej izurjene pse in posebej označena službena vozila z uporabo svetlobnih in zvočnih signalov.
(3)
Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
16. člen
(1)
Izterjevalec kot pooblaščena uradna oseba izvaja postopke davčne izvršbe v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2)
Pri opravljanju davčne izvršbe ima izterjevalec pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, ter pravico pregledati naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo davčno izvršbo.
(3)
Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je dolžnik določil kot svoj sedež oziroma poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
(4)
V primeru, da izterjevalec v poslovnih prostorih oziroma prostorih, kjer se opravlja dejavnost in služijo za njeno izvajanje, ne najde predmetov, iz katerih bi se s prodajo ali drugačnim unovčenjem lahko poplačal dolg, sme vstopiti na zemljišče dolžnika in v stanovanjske in druge prostore dolžnika, kjer se pričakuje, da se nahajajo premičnine, iz katerih bi se dolg lahko poplačal.
(5)
Za vstop v stanovanje in druge neposlovne prostore ter na zemljišče z namenom, da se zarubijo predmeti, iz katerih naj se poravna dolg, je potrebno predhodno pridobiti odločbo pristojnega sodišča v skladu z določbami zakona o prekrških, ki urejajo hišno preiskavo.
(6)
Pri opravljanju davčne izvršbe ima izterjevalec pravico pregledati listine, ki dokazujejo pravni status dolžnika ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb.
(7)
Izterjevalec ugotavlja identiteto iz šestega odstavka tega člena tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(8)
Izterjevalec sme zaradi identifikacije, rubeža in prodaje posneti stanje vrednostnih papirjev, premičnega premoženja in nepremičnin, tako da jih fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih podatkov.
(9)
Izterjevalec mora pred začetkom uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje oziroma vizualno snemanje iz osmega odstavka tega člena s tem seznaniti dolžnika oziroma njegovega pooblaščenca.
(10)
Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepi iz osmega odstavka tega člena lahko izvajajo brez seznanitve dolžnika, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe, o čemer se naredi uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o datumu in kraju fotografiranja oziroma snemanja. Fotografije in posnetki, pridobljeni na tak način, se lahko uporabijo kot dokaz v davčnem postopku.
(11)
Oseba, ki je imenovana na delovno mesto izterjevalca, mora v enem letu od razporeditve na to delovno mesto opraviti poseben izpit za izterjevalca. Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(12)
Oseba, ki je imenovana na delovno mesto izterjevalca, ne more samostojno opravljati dela izterjevalca, dokler ne opravi posebnega izpita.
(13)
Za opravljanje nalog izvajanja postopkov davčne izvršbe iz pristojnosti carinske službe lahko Generalni carinski urad pooblasti osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali z drugim predpisom imenovane za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje za izterjevalca po tem zakonu in na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.
17. člen
(1)
Pooblaščene uradne osebe imajo službeno izkaznico. S službeno izkaznico izkazujejo pooblaščenost za izvajanje carinskih pooblastil.
(2)
Službeno izkaznico izda minister, pristojen za finance, ki na predlog generalnega direktorja predpiše tudi obrazce za službene izkaznice in postopek za njihovo izdajo.
18. člen
(1)
Pooblaščene uradne osebe opravljajo naloge službe v službeni ali civilni obleki, v primerih in pod pogoji, določenimi v posebni uredbi. Službena obleka je carinska uniforma ali delovna obleka s pripadajočimi oznakami carine.
(2)
Kadar opravljajo pooblaščene uradne osebe naloge v civilni obleki, se morajo pred tem legitimirati s službeno izkaznico.
(3)
Vlada določi barvo in oznake službene obleke, minister, pristojen za finance, pa na predlog generalnega direktorja določi delovna mesta, na katerih morajo pooblaščene uradne osebe in drugi delavci nositi službeno obleko, in vrsto službene obleke ter predpiše kroj, trajanje in način njene uporabe.
19. člen
(1)
Cariniki, razporejeni na mejne prehode, za katere vlada določi, da opravljajo kontrolo prehajanja blaga in oseb čez državno mejo, in druge pooblaščene uradne osebe, ki so posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti in ki jih določi generalni direktor, imajo pravico in dolžnost nositi pri opravljanju nalog službe orožje in strelivo. Pravilnik o nošenju in uporabi orožja izda minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
(2)
Pooblaščene uradne osebe, ki so pooblaščene za nošenje in uporabo strelnega orožja, morajo biti za to posebej usposobljene. Program usposabljanja in postopek za preizkus znanja o ravnanju pri nošenju in uporabi strelnega orožja določi generalni direktor v sodelovanju z generalnim direktorjem policije.
20. člen
(1)
Pri opravljanju nalog sme pooblaščena uradna oseba iz prvega odstavka 19. člena tega zakona uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače odvrniti od sebe ali druge pooblaščene uradne osebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje ali življenje druge pooblaščene uradne osebe.
(2)
Predno pooblaščena uradna oseba uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabila strelno orožje, opozoriti s klicem "Stoj, streljal bom!" in z opozorilnim strelom.
21. člen
(1)
Cariniki oziroma inšpektorji na celotnem območju Republike Slovenije ter tudi zunaj območja Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami, izvajajo:
-
carinski nadzor,
-
carinsko kontrolo,
-
trošarinski nadzor,
-
trošarinsko kontrolo,
-
okoljski davčni nadzor,
-
okoljsko davčno kontrolo,
-
inšpekcijski nadzor,
-
carinske preiskave.
(2)
Pravna oziroma fizična oseba, pri kateri se izvaja kateri izmed ukrepov iz prvega odstavka tega člena, mora cariniku oziroma inšpektorju omogočiti oziroma zagotoviti pogoje za nemoteno izvajanje ukrepa. Le-ta, njen zastopnik ali pooblaščenec lahko prisostvuje pri izvajanju ukrepa, razen v primeru, ko bi njihova prisotnost ovirala učinkovitost izvajanja ukrepa.
(3)
Če pri izvajanju preiskave zastopnik ali pooblaščenec ni navzoč, tisti, pri katerem se carinska preiskava izvaja pa njuno navzočnost zahteva, se začetek dejanj oziroma ukrepov do njegovega prihoda odloži, vendar največ za dve uri. V tem času se prekine z vsemi dejavnostmi, ki bi lahko povzročile uničenje dokazov o nepravilnostih pri poslovanju.
21.a člen
(1)
Carinski nadzor se izvaja s splošnimi ali posameznimi ukrepi, ki jih carinski organi izvajajo za zagotovitev istovetnosti blaga in preprečitev neupravičene rabe blaga z namenom, da se zagotovi pravilna in pravočasna pridobitev carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, pravilna predložitev blaga ter zagotovi plačilo dajatev in spoštovanje drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2)
Carinska kontrola pomeni izvajanje katerihkoli aktivnosti, kot so opredeljene v carinskih predpisih ter drugih predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba. Carinska kontrola pomeni tudi izvajanje ukrepov za zagotavljanje pravilnosti prejetih poročil in kontrole podatkov poročevalskih enot, podjetij in deklarantov na podlagi tega zakona ter zakona o državni statistiki.
21.b člen
(1)
Trošarinski nadzor je nadzor nad pravilnim izvajanjem trošarinskih predpisov, ki se izvaja v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja trošarine in zakonom, ki ureja davčni postopek. Ta nadzor obsega trošarinske kontrole in splošne nadzorne ukrepe za zagotavljanje pravilnega izvajanja trošarinskih predpisov.
(2)
Trošarinska kontrola obsega preverjanje pravilnosti prijav trošarinskih zavezancev, trošarinskih obračunov in obračunov drugih dajatev, ki se plačujejo na enak način kakor trošarine, preverjanje zahtevkov za vračilo, odpust in oprostitev plačila trošarine, preverjanje izpolnjevanja obveznosti iz dovoljenj, ki jih izdaja služba, preverjanje porabe trošarinskih izdelkov za namene, za katere se trošarina ne plačuje, preverjanje popisov trošarinskih izdelkov, vodenja evidenc in dostavljanja podatkov ter preverjanje gibanja trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine in gibanja trošarinskih izdelkov s plačano trošarino.
(3)
Trošarinska kontrola pomeni tudi izvajanje ukrepov za zagotavljanje pravilnosti pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor.
21.ba člen
(1)
Okoljski davčni nadzor je nadzor nad pravilnim izvajanjem predpisov o okoljskih dajatvah, za pobiranje katerih je pristojna služba, in se izvaja v skladu s tem zakonom, predpisi o okoljskih dajatvah in zakonom, ki ureja davčni postopek. Ta nadzor obsega izvajanje kontrol in drugih splošnih ukrepov za zagotavljanje pravilnega izvajanja predpisov, ki urejajo okoljske dajatve.
(2)
Okoljska davčna kontrola obsega preverjanje pravilnosti prijav okoljskih zavezancev in okoljskih obračunov, vodenje evidenc zavezancev, ki so podlaga za obračun okoljske dajatve, in preverjanje zahtevkov za vračila okoljskih dajatev.
21.c člen
(1)
Inšpekcijski nadzor pomeni nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčni postopek ter zakonom, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo.
(2)
Delo inšpekcije vodi direktor inšpekcije, ki je uradnik Generalnega carinskega urada.
(3)
Direktor inšpekcije tekoče spremlja delo inšpekcije, pripravlja letni plan inšpekcijskega nadzora, obvešča ostale organizacijske enote službe o svojih ugotovitvah in jim daje posamezna priporočila in navodila, izvaja inšpekcijski nadzor v najzahtevnejših zadevah, pripravlja letna poročila o delu ter koordinira posamezni zahtevnejši inšpekcijski nadzor z drugimi inšpekcijami.
(4)
Inšpekcijski nadzor se praviloma opravlja v skladu z letnim načrtom, ki ga sprejme generalni direktor na predlog direktorja inšpekcije.
21.č člen
(1)
Če obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni carinski, trošarinski ali drugi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ukrenejo cariniki in inšpektorji vse potrebno, da preprečijo, raziščejo in odkrijejo kršitve.
(2)
Da bi cariniki in inšpektorji izvršili naloge iz prejšnjega odstavka, izvajajo pooblastila iz 22. do 30. člena tega zakona.
(3)
O dejstvih in okoliščinah, ki se ugotovijo pri posameznem dejanju v zvezi z izvajanjem pooblastil iz drugega odstavka tega člena se sestavi zapisnik ali uradni zaznamek.
21.d člen
(1)
Ko obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba kršila carinske, trošarinske ali druge predpise, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, se s sklepom generalnega direktorja uvede carinska preiskava, ki pomeni izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu, z namenom da se preprečijo, raziščejo in odkrijejo kršitve predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2)
Carinska preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav.
(3)
Sklep o carinski preiskavi vsebuje:
-
ime pravne oziroma fizične osebe, ki se jo preiskuje;
-
predmet in namen preiskave;
-
datum začetka preiskave;
-
opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi nesodelovanja ali oviranja preiskave.
(4)
Sklep o carinski preiskavi se vroči osebno osebi, zoper katero poteka preiskava, v skladu z določili zakona, ki ureja upravni postopek.
(5)
Zoper sklep o carinski preiskavi ni pravnega sredstva in sodnega varstva.
(6)
Kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, lahko posamezna dejanja, ki zahtevajo posebno strokovno znanje, v carinski preiskavi opravljajo specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki.
(7)
O dejstvih in okoliščinah, ki se ugotovijo pri posameznem dejanju, se sestavi zapisnik ali uradni zaznamek, o opravljeni carinski preiskavi pa poročilo.
(8)
Carinska preiskava se zaključi s podajo predloga carinskemu uradu za obračun dajatev, podajo predloga za uvedbo postopka o prekršku ali podajo kazenske ovadbe. Če se carinska preiskava ne zaključi na enega izmed načinov iz prejšnjega stavka, se ustavi s sklepom generalnega direktorja. Sklep se osebno vroči osebi, zoper katero je potekala preiskava, v skladu z določili zakona, ki ureja upravni postopek.
22. člen
Cariniki in inšpektorji lahko pregledajo in preverjajo verodostojnost osebnih dokumentov oseb:
1.
pri prestopanju državne meje,
2.
pri izvajanju carinskih pooblastil iz 23. do 30. člena tega zakona.
23. člen
(1)
Inšpektorji lahko vabijo v uradne prostore osebe, ki bi lahko dale koristne podatke za opravljanje nalog službe.
(2)
Pisno vabilo mora vsebovati ime in priimek vabljene osebe, čas in kraj, kamor naj se zglasi, razlog, zaradi katerega je vabljena in v kakšni vlogi, ter opozorilo, da bo storila prekršek in bo prisilno privedena, če se vabilu ne odzove.
(3)
Oseba se lahko vabi tudi ustno, pri čemer ji mora biti sporočen razlog, zaradi katerega je vabljena. Če se oseba na ustno vabilo ne odzove, se ponovno pozove pisno, v skladu s prejšnjim odstavkom.
24. člen
(1)
Carinik in inšpektor lahko zahtevata od osebe, ki je po veljavni zakonodaji dolžna dati podatke ali izpolniti določeno obveznost, da jima v določenem roku in na določenem kraju predloži katerokoli knjigovodsko listino, pogodbo, poslovno korespondenco, evidenco, kakšen drug dokument za potrebe carinske, trošarinske in okoljske davčne kontrole, inšpekcijskega nadzora ter carinske preiskave. Navedena oseba je dolžna na zahtevo carinika ali inšpektorja posredovati tudi podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila storjena kršitev predpisov. Carinik in inšpektor lahko predložene dokumente pregledujeta in tudi reproducirata.
(2)
Dokumenti, podatki ali izpolnitev določene obveznosti iz prejšnjega odstavka se lahko zahtevajo od carinskega deklaranta, trošarinskega zavezanca, proizvajalca ali druge osebe, ki je neposredno ali posredno udeležena v poslu, ali vsake druge osebe, ki z zahtevano dokumentacijo ali podatki razpolaga ali bi to dokumentacijo ali podatke morala imeti.
(3)
Kadar se poslovne knjige in predpisane evidence vodijo na elektronskem mediju, imata carinik in inšpektor pravico pregledati bazo podatkov in računalniški sistem ter zahtevati izdelavo oziroma posredovanje vsakega dokumenta ali deklaracije, ki potrjuje kateri koli podatek, voden na elektronskem mediju. Enako lahko postopata, kadar obstajajo razlogi za sum, da se poslovne knjige in predpisane evidence vodijo na elektronskem mediju.
(4)
Carinik in inšpektor lahko, za potrebe carinske, trošarinske ali okoljske davčne kontrole, inšpekcijskega pregleda ali carinske preiskave, brez nadomestila odvzameta vzorce blaga oziroma trošarinskega izdelka. Vzorec, ki po analizi ohrani uporabno vrednost, se na zahtevo lastnika vrne.
25. člen
(1)
Inšpektor in carinik imata pri izvajanju carinske, trošarinske ali okoljske davčne kontrole oziroma carinske preiskave pravico največ za 15 dni zaseči dokumente iz prvega odstavka in nosilce baze podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter predmete in vzorce, če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti ali če oseba te dokumente, nosilce baz podatkov, predmete ali vzorce uporablja za kršitve oziroma če so bili pridobljeni s kršitvami carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba. Rok iz prejšnjega stavka se pri izvajanju ukrepa carinske preiskave v obsežnih in dolgotrajnih primerih lahko podaljša na do skupno 90 dni. Podaljšanje roka odredi oseba, ki je odredila carinsko preiskavo.
(2)
Oseba lahko zahteva, da se ji zasežene stvari iz prejšnjega odstavka vrnejo pred rokom, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju.
(3)
Carinski organ odloči o vrnitvi stvari iz prejšnjega odstavka s sklepom v treh dneh od dneva vložitve zahtevka.
26. člen
(1)
Osebe iz drugega odstavka 24. člena tega zakona so dolžne cariniku in inšpektorju, ki opravljata carinsko, trošarinsko ali okoljsko davčno kontrolo ali carinsko preiskavo, dovoliti vstop na zemljišče ter v prostore, v katerih se opravljajo dejavnost, proizvodnja, vtovor, iztovor ali skladiščenje blaga ali trošarinskih izdelkov.
(2)
Carinik in inšpektor imata pri opravljanju nalog službe pravico vstopiti tudi v kateri koli objekt in prostor na letališču, železniški postaji in v luki, stopiti na zemljišče, na katerem se nahaja ali bi se lahko nahajalo blago ali trošarinski izdelki, in na zemljišče, preko katerega je ali bi lahko bila speljana kakršna koli napeljava, ki omogoča prenos blaga ali trošarinskih izdelkov, ter na obalo oziroma drugo zemljišče, kjer je oziroma bi lahko bilo mesto pristanka vodnega ali zračnega plovila.
27. člen
(1)
Uniformirani carinik in uniformirani inšpektor lahko zaradi odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba, na celotnem območju Republike Slovenije:
1.
spremljata, ustavita, pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo;
2.
pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo kjer koli, kjer se opravlja vtovor ali iztovor blaga ali trošarinskih izdelkov oziroma je ta že bil opravljen;
3.
ustavita vsako osebo in pregledata ter preiščeta prenosna sredstva in stvari, ki jih nosi s seboj;
4.
ugotavljata namensko uporabo pogonskega goriva v vseh prevoznih sredstvih, delovnih napravah in strojih ter namensko uporabo vseh drugih trošarinskih izdelkov, ugotavljata vsebnost sredstev za označevanje pri prodaji energentov za pogon in njihovo točenje v nasprotju z zakonom ter odrejata črpanje neustreznega energenta in čiščenje rezervoarja, v katerem se energent nahaja;
5.
pregledata blago, za katero obstaja sum, da je predmet ali sredstvo kršitve carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2)
Zaradi izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka je vsakdo dolžan ustaviti na mestu, ki ga odredi uniformirani carinik oziroma uniformirani inšpektor z dajanjem predpisanih znakov, na način in po postopku, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve. Na zahtevo uniformiranega carinika oziroma uniformiranega inšpektorja mora dati vse potrebne podatke in mu pokazati blago in trošarinske izdelke, ki jih prevaža ali prenaša.