ZJZ – Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) |...

2834. Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o javnih zbiranjih (ZJZ)

Razglašam zakon o javnih zbiranjih (ZJZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. junija 2002.

001-22-74/02

Ljubljana, dne 28. junija 2002.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O JAVNIH ZBIRANJIH (ZJZ)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

S tem zakonom se ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah.

2. člen

(pravica do zbiranja in zborovanja)

Vsakdo ima pravico organizirati javne shode in javne prireditve in se jih udeleževati.

Nikomur ni dopustno preprečevati udeležbe na javnem shodu ali javni prireditvi, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

4. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

javni shod (v nadaljnjem besedilu: shod) je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur;

2.

javna prireditev (v nadaljnjem besedilu: prireditev) je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur;

3.

organiziran shod oziroma prireditev je shod oziroma prireditev, pri kateri organizator razglaša (javno oglašuje) oziroma poziva k udeležbi z javno objavo oziroma z vabili, posredovanimi tistim, ki naj se shoda oziroma prireditve udeležijo;

4.

neorganiziran shod je nenačrtovano zbiranje ljudi brez organizatorja zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur;

5.

za druge žalne slovesnosti se šteje zbiranje ljudi na prostoru oziroma območju, ki ga obeležuje grob, kapelica, spomenik ali kakršno koli drugo spominsko znamenje ali obeležje, ali na območju vojnega grobišča, zaradi izražanja sožalja, spoštovanja do umrlih in drugih izražanj žalne narave;

6.

spontan ulični nastop je neorganiziran in brezplačen nastop pouličnih umetnic oziroma umetnikov ali artistk oziroma artistov;

7.

organizatorka oziroma organizator shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: organizator) je fizična ali pravna oseba, za račun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom;

8.

vodja shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: vodja) je oseba, ki vodi shod oziroma prireditev;

9.

rediteljica oziroma reditelj na shodu oziroma prireditvi (v nadaljnjem besedilu: reditelj) je oseba, ki jo organizator določi, da skrbi za red na shodu oziroma prireditvi;

10.

vodja rediteljev je reditelj, ki vodi in organizira delo rediteljev;

11.

rediteljska služba je zadostno število rediteljev z vodjo rediteljev;

12.

udeleženka oziroma udeleženec shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) je oseba, ki se na poziv organizatorja udeležuje shoda oziroma prireditve in oseba, ki na prireditvenem prostoru prisostvuje izvajanju programa shoda oziroma prireditve;

13.

prireditveni prostor je prostor, potreben za izvedbo shoda oziroma prireditve, na katerem vzdržuje red organizator;

13.a)

prireditvena proga je cestišče ali del cestišča, po katerem se udeleženci prireditve vozijo, tečejo ali kako drugače premikajo;

13.b)

kot uporaba odprtega ognja se šteje kurjenje in sežiganje predmetov na urejenih priložnostnih kuriščih, uporaba bakel, sveč in podobnih izdelkov ali drugih gorljivih predmetov in snovi, pri katerih ogenj ni zavarovan;

14.

v čas trajanja shoda oziroma prireditve se šteje čas od začetka zbiranja udeležencev do njihovega razhoda;

15.

nevarni predmeti so predmeti, s katerimi se lahko prizadenejo hude telesne poškodbe ali hudo okvari zdravje;

16.

mednarodne športne prireditve so velike mednarodne športne prireditve, kot jih določa zakon, ki ureja področje športa, mednarodna klubska tekmovanja in nastopi reprezentanc, ki se izvajajo pod okriljem mednarodnih ali nacionalnih panožnih športnih zvez in druge športne prireditve v kolektivnih športnih panogah, na katerih sodeluje tuj klub, ki je v prvi državni ligi države, iz katere prihaja;

17.

predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje, so ognjemetni izdelki kategorij 3 in 4 in pirotehnični izdelki kategorij P2 in T2, ki jih po zakonu, ki ureja eksplozive in pirotehnične izdelke, lahko kupuje, poseduje ali uporablja samo pravna oseba in podjetnik, ki ima dovoljenje za promet s pirotehničnimi izdelki, orožje, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pravice in dolžnosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov v zvezi z orožjem, razen orožja, uporabljenega kot gledališki rekvizit, ter vsi drugih predmeti, ki jih organizator uporablja pri izvedbi programa prireditve oziroma jih v okviru izvajanja programa prireditve uporabljajo udeleženci, če je zaradi njihove uporabe lahko ogroženo življenje ali zdravje udeležencev ali tudi drugih ljudi oziroma premoženje;

18.

naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje, so vozila (vsa prevozna sredstva, namenjena vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev – otroških prevoznih sredstev, bolniških vozičkov ter športnih pripomočkov in naprav, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca in motorne sani), zrakoplovi (letala, ultralahka motorna letala, motorni zmaji in druge letalne naprave z motornim pogonom, tudi letalski modeli, ultralahka jadralna letala, jadralni zmaji, jadralna padala, baloni), naprave za zabavo (vrtiljaki, zabaviščni vlaki ipd.) in druge naprave, ki jih pri izvedbi programa prireditve uporablja organizator, kot so večji začasni objekti (odri posebnih konstrukcij, tribune, šotori ipd.), stroji, za prireditev posebej izdelane ali prirejene priprave (posebna dvigala, vlečnice) ali druge naprave, ki obratujejo in lahko ob normalnem obratovanju oziroma rabi, ali ob prirejeni rabi, ogrozijo življenje in zdravje udeležencev ali tudi drugih ljudi oziroma premoženje.

Šteje se, da ima oseba ustrezne psihofizične sposobnosti, če ni očitno pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih substanc, in je glede na svoje fizične zmožnosti objektivno sposobna opravljati zaupane naloge.

Šteje se, da gospodarske družbe in samostojne podjetnice posameznice oziroma samostojni podjetniki posamezniki oziroma društva in druge organizacije v svojih poslovnih prostorih prireditve organizirajo kot svojo redno dejavnost, če jih organizirajo vsak dan, vsak vnaprej določen dan v tednu ali v drugih časovnih razmikih, vendar vsaj 12 dni v razdobju enega leta.

Za športne prireditve v kolektivnih športnih panogah se štejejo športna tekmovanja v košarki, nogometu, malem nogometu, rokometu, odbojki, odbojki na mivki, hokeju na ledu, hokeju in line, hokeju na travi, vaterpolu, ragbiju in baseballu.

Shod ali prireditev predstavljata izredno uporabo javne ceste, če je promet na njej oviran zaradi neobičajno velikega števila udeležencev cestnega prometa, ali takšne uporabe javne ceste, da na njej udeleženci zavzemajo več prostora, kot je običajno, ali zaradi njihovega ravnanja v cestnem prometu, ki ni v skladu s cestnoprometnimi predpisi.

5. člen

(izključitev uporabe zakona)

Ta zakon se ne uporablja za:

1.

javna zbiranja, za katera veljajo posebni predpisi, kolikor jih ti predpisi urejajo drugače;

2.

verske obrede v zgradbah oziroma prostorih, ki so določeni za opravljanje verske dejavnosti in javnih prostorih, ki sestavljajo celoto z zemljiščem, na katerem stoji zgradba, določena za opravljanje verske dejavnosti;

3.

svečanosti ob rojstvu in poroki, jubileje, družinske praznike in podobna zbiranja, pogrebne sprevode in druge žalne slovesnosti ter krajevno običajne verske sprevode in procesije, ki potekajo po ustaljenih poteh in ne ogrožajo varnosti cestnega prometa;

4.

kongrese, občne zbore in druge zbore, ki predstavljajo način dela državnih organov, organov lokalnih skupnosti, političnih strank, sindikatov, verskih skupnosti, društev oziroma organov upravljanja v gospodarskih družbah in drugih organizacijah ali so zborno delo šol in drugih oblik izobraževanja, če se organizirajo v zaprtih prostorih;

5.

zbiranja v zvezi z opravljanjem funkcije poslanke ali poslanca ali občinske svetnice ali svetnika (srečanja z volivci), če potekajo v zaprtih prostorih;

6.

spontane ulične nastope.

Določba tretjega odstavka 10. člena, določba tretje alinee prvega odstavka 14. člena v delu, ki se nanaša na rediteljsko službo, ter 26. in drugega odstavka 27. člena tega zakona se ne uporabljajo za državne proslave, ki jih organizira Predsednik Republike Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije.

6. člen

(omejitve)

Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa.

Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve na prostem v neposredni bližini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih, če bi shod oziroma prireditev lahko ovirala varovanje teh objektov.

Pristojni organ prepove shod oziroma prireditev tudi v primerih, ko organizator ni izkazal zadostnih ukrepov za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja, varnosti javnega prometa, varstva okolja, brezhibnosti naprav ali varne uporabe predmetov, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje, zdravje ali premoženje ljudi, če je uporaba prireditvenega prostora z odločbo državnega organa prepovedana ali če ministrica oziroma minister, pristojen za zdravstvo, v mejah z zakonom določenih pooblastil, prepove zbiranje ljudi na določenih javnih mestih.

7. člen

(prijava)

Prijave shodov oziroma prireditev po tem zakonu sprejema policijska postaja, oziroma policijski oddelek ali policijska pisarna, na območju katere se organizira shod oziroma prireditev (v nadaljnjem besedilu: pristojna policijska postaja).

8. člen

(dovoljenje)

Za odločanje na prvi stopnji je po tem zakonu pristojna upravna enota, na območju katere se organizira shod oziroma prireditev (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

Na drugi stopnji odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

II. ORGANIZIRANJE SHODOV IN PRIREDITEV

9. člen

(splošni ukrepi)

Vlada Republike Slovenije na predlog ministrice oziroma ministra, pristojnega za okolje, določi način uporabe zvočnih in drugih naprav, ki na shodih oziroma prireditvah povzročajo hrup, tako da ne povzročajo čezmernega obremenjevanja okolja.

Vlada Republike Slovenije na predlog ministrice oziroma ministra, pristojnega za šport, določi splošne ukrepe, ki jih morajo lastnice ali lastniki oziroma upravljavke ali upravljavci športnih objektov in organizatorji športnih prireditev v teh objektih izvajati za zagotovitev reda, varnosti udeležencev in drugih oseb ter premoženja na prireditvah.

10. člen

(splošne dolžnosti organizatorja)

Organizator mora shod oziroma prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje.

Organizator mora določiti vodjo. Vodja je lahko oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje.

Glede na značaj shoda oziroma prireditve in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo.

Če je organizatorju športne prireditve v kolektivni športni panogi z dovoljenjem iz 16. člena tega zakona naloženo, da mora zaradi posebno velikega tveganja, da bi na prireditvi prišlo do ogrožanja reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, od udeležencev prireditve ob nakupu vstopnic pridobiti osebne podatke (personalizacija vstopnic), lahko zbira le podatke o osebnem imenu, državljanstvu in stalnem ali začasnem prebivališču, in to le od posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. Osebne podatke lahko zbira in obdeluje le skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, in jih lahko posreduje le policiji za izvrševanje nalog, ki jih ima ta po določbah tega zakona in obvezujočih mednarodnih pogodbah, ki določajo ukrepe za preprečevanje nasilja na športnih prireditvah. Organizator je dolžan zbrane osebne podatke hraniti največ tri mesece od prireditve, nato pa uničiti.

Na način in pod pogoji iz prejšnjega odstavka je organizator dolžan ravnati tudi z osebnimi podatki, ki so bili pridobljeni z videonadzorom shoda ali prireditve.

Če se na shodu oziroma prireditvi opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo drugi predpisi, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo ti predpisi.

11. člen

(dolžnost prijave)

Organizator shoda mora shod prijaviti najmanj tri dni pred dnevom shoda, organizator prireditve pa najmanj pet dni pred dnevom prireditve.

Če organizator v določenem časovnem razdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev, na istem kraju organizira istovrstne prireditve, katere je po tem zakonu potrebno prijaviti, lahko prijavo poda za vse prireditve v tem obdobju hkrati.

12. člen

(prireditve, za katere ni potrebna prijava)

Če ta zakon ne določa drugače, ni potrebno prijaviti prireditev, ki jih organizirajo:

1.

gospodarske družbe in samostojne podjetnice posameznice oziroma samostojni podjetniki posamezniki kot svojo redno dejavnost v svojih poslovnih prostorih;

2.

državni organi, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, društva ter druge organizacije v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, določene s predpisom, statutom ali pravili, v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti;

3.

študentke oziroma študenti, dijakinje oziroma dijaki, učenke oziroma učenci, v mejah hišnega reda v šolskih prostorih.

Organizator prireditve iz prejšnjega odstavka je dolžan zagotoviti vse ukrepe za vzdrževanje reda na prireditvi, kot jih določata druga in tretja alinea prvega odstavka 25. člena in 27. člen tega zakona.

12.a člen

(prireditve, na katerih je obvezno vzdrževanje reda z varnostniki)

Če organizator iz 1. točke prvega odstavka oziroma društvo ali druga organizacija iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena prireditve organizira kot svojo redno dejavnost s tem, da nudi mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program, mora na prireditvah zagotoviti vzdrževanje reda z varnostniki v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, če:

-

prireditve organizira v okviru dejavnosti gostinskega obrata (obratovanje diskotek ali nočnih klubov s ponudbo alkoholnih pijač),

-

prireditve organizira v okviru drugih dejavnosti za prosti čas (obratovanje diskotek ali nočnih klubov brez strežbe pijač) ali

-

prireditve organizira po 23. uri.

Vzdrževanje reda mora v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, zagotoviti tudi organizator, ki opravlja gostinsko dejavnost, če v svojih poslovnih prostorih občasno organizira javno prireditev s tem, da nudi živo ali mehansko glasbo za ples ali družabni program.

Organizator iz prvega in drugega odstavka tega člena mora določiti osebo, ki ima odgovornosti vodje prireditve.

13. člen

(shodi in prireditve, za katere je potrebno dovoljenje)

Ne glede na določbe 11. in 12. člena tega zakona je dovoljenje potrebno:

1.

za shod ali prireditev na javni cesti, če predstavljata izredno uporabo ceste;

2.

za mednarodno športno prireditev in člansko tekmovanje v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub prve državne lige;

3.

za prireditev, na kateri se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje;

4.

za prireditev, na kateri se pričakuje več kot 3000 udeležencev.

Dovoljenje za prireditve iz 3. točke prejšnjega odstavka ni potrebno, če je organizator gospodarska družba ali samostojna podjetnica posameznica oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki v okviru opravljanja svoje redne dejavnosti obratuje z napravami za zabavo v svojih poslovnih prostorih.

Vlogo za izdajo dovoljenja mora organizator vložiti pri pristojnem organu najmanj sedem dni pred dnevom shoda oziroma deset dni pred dnevom prireditve.

14. člen

(vloga)

V prijavi shoda oziroma prireditve in v vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, je potrebno navesti:

-

podatke o organizatorju shoda oziroma prireditve (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če mu EMŠO ni določen, državljanstvo, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, oziroma firmo, sedež, matično številko in osebno ime zastopnice oziroma zastopnika);

-

kraj, čas in trajanje shoda oziroma prireditve, program shoda oziroma prireditve in predvideno število udeležencev, če je za prireditveni prostor določena zgornja meja zmogljivosti, pa tudi podatek o največji dovoljeni zmogljivosti prireditvenega prostora po predpisih, ki urejajo graditev objektov ter varstvo pred požarom;

-

osebne podatke vodje ter vodje rediteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če mu EMŠO ni določen, državljanstvo, naslov stalnega ali začasnega prebivališča); če rediteljsko službo opravlja subjekt, ki se ukvarja z dejavnostjo varovanja ljudi in premoženja, pa tudi njegove podatke (firma, sedež, matična številka, osebno ime odgovorne osebe);

-

osebne podatke pooblaščenke oziroma pooblaščenca organizatorja za vročitve na sedežu pristojnega organa (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča) ter način obveščanja;

-

način varovanja shoda oziroma prireditve z navedbo števila rediteljev ter ukrepov za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje.

Prijavi mora organizator priložiti soglasje lastnice ali lastnika oziroma upravljavke ali upravljavca zemljišča oziroma prostora, na katerem se organizira shod oziroma prireditev in dokazilo, da je o shodu oziroma prireditvi pisno obvestil lokalno skupnost; če se na shodu oziroma prireditvi z zvočnimi ali drugimi napravami povzroča čezmeren hrup, pa tudi dovoljenje organa, pristojnega za izdajo.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka soglasje lastnice ali lastnika oziroma upravljavke ali upravljavca zemljišča oziroma prostora ni potrebno, če se organizira shod na javni površini, ki ima značaj grajenega javnega dobra in je namenjena zbiranju ljudi in njeni prosti uporabi, izvedba shoda pa ni v nasprotju z njenim namenom. Ta določba velja samo za javne shode in ne za javne prireditve.

Vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, je poleg dokazil iz drugega odstavka potrebno predložiti tudi dokazila o tehnični brezhibnosti naprav oziroma o varni uporabi predmetov, če se na shodu oziroma prireditvi uporabljajo naprave ali predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje; če je zaradi shoda ali prireditve potrebno prepovedati, preusmeriti ali omejiti javni promet, pa tudi dovoljenje organa, pristojnega za izdajo tega dovoljenja.

Za prijavo shoda oziroma prireditve se ne plača upravna taksa.

Podatki iz prvega odstavka tega člena o organizatorju, shodu oziroma prireditvi ter o vodji so javni. Če se podatki nanašajo na fizično osebo, je javnosti dostopen le podatek o osebnem imenu.

15. člen

(sprejem prijave)

Pristojna policijska postaja potrdi sprejem prijave shoda oziroma prireditve. Za sprejem in potrditev sprejema prijave se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Če je za prijavljeni shod oziroma prireditev potrebno dovoljenje, policijska postaja prijavo nemudoma pošlje pristojnemu organu ter o tem obvesti organizatorja.

Pristojni organ prijavo obravnava kot vlogo za dovoljenje iz 14. člena tega zakona. Šteje se, da je vloga pravočasna, če jo je pristojna policijska postaja prejela v roku, določenem v 13. členu tega zakona. Če pristojni organ ugotovi, da dovoljenje ni potrebno, vrne prijavo policijski postaji in o tem obvesti organizatorja.

16. člen

(postopek za izdajo dovoljenja)

Pristojni organ izda dovoljenje za shod oziroma prireditev, če je organizator v postopku izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja ter da shod oziroma prireditev ne bo ogrožala javnega prometa in predstavljala nedopustne obremenitve okolja.

V dovoljenju lahko pristojni organ organizatorju naloži dodatne ukrepe za večjo varnost ljudi in premoženja ter za vzdrževanje reda.

O izdanem dovoljenju pristojni organ nemudoma obvesti pristojno policijsko postajo.

Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ)

Časovnica