Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih...

2514. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-K)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-K)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-K), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. julija 2013.

Št. 003-02-7/2013-19

Ljubljana, dne 23. julija 2013

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODIŠČIH (ZS-K)

1. člen

V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11 in 75/12 – ZSPDSLS-A) se za 1. členom doda nov 1.a člen, ki se glasi:

»1.a člen

S tem zakonom se v zakonodajo Republike Slovenije kot pravni akt Evropske unije prenaša tudi Okvirni sklep Sveta z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L št. 350, 30. decembra 2008, str. 60).«.

2. člen

Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi:

»12.a člen

V zadevah iz sodne pristojnosti si sodišča dajejo pravno pomoč, ki obsega opravljanje postopkovnih dejanj ter posredovanje osebnih in drugih podatkov, v skladu z zakonom. Drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil sodišča dajejo pomoč s posredovanjem podatkov, spisov in listin na vpogled oziroma omogočajo njihovo kopiranje, izpis ali prepis, kadar tako določa zakon.

Sodišča obdelujejo osebne in druge podatke v okviru in za namen sodnega odločanja ter za opravljanje zadev sodne uprave v skladu s tem zakonom, zakoni, ki urejajo sodne postopke ali pristojnost sodišč, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatki, ki jih obdelujejo sodišča, morajo biti potrebni, ustrezni in po obsegu primerni namenom, za katere se zbirajo in naprej obdelujejo.

Sodnik ali senat, ki odloča v zadevi iz sodne pristojnosti, skrbi, da so osebni podatki v spisih in zbirkah osebnih podatkov po tem zakonu iz pristojnosti sodišč čim bolj točni, popolni, posodobljeni in zanesljivi ter jih popravi, dopolni, uniči ali blokira, ko izve, da je to potrebno, v skladu z zakonom, ki ureja sodni postopek glede zadeve, v kateri odloča. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki v sodnem postopku, uresničuje svojo zahtevo za popravek osebnih podatkov z uporabo ugovorov, rednih ali izrednih pravnih sredstev v skladu z zakoni, ki urejajo sodni postopek v njegovi zadevi.

Sodišča čezmejno in brezplačno posredujejo osebne podatke iz spisov, vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig, registrov in javnih knjig iz pristojnosti sodišč pristojnim sodnim organom držav članic Evropske unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, če tako določa zakon, mednarodna pogodba ali neposredno uporaben pravni akt ali odločitev mednarodne organizacije, na katero je Republika Slovenija prenesla uresničevanje dela svojih suverenih pravic (v nadaljnjem besedilu: čezmejna izmenjava). Sodišča morajo pri posredovanju podatkov, če je to glede na vsebino podatkov ali zaprosila organa iz prejšnjega stavka potrebno, posebej navesti stanje njihove točnosti, popolnosti, posodobljenosti in zanesljivosti ter zaprositi za enako delovanje sodnih organov, ki njim zagotovijo potrebne osebne podatke s čezmejno izmenjavo. Pri obdelavi prejetih podatkov iz drugih držav ali mednarodnih organizacij so sodišča vezana na omejitve, ki jih je določil organ posredovanja podatkov.

Pri čezmejni izmenjavi po prejšnjem odstavku se osebni podatki posredujejo le sodnim organom ali drugim podobnim organom drugih držav ali mednarodnih organizacij, če so potrebni za delovanje oziroma odločanje teh organov in če njihova obdelava ni v neskladju z nameni iz prvega in četrtega odstavka 3. člena tega zakona. Organom iz tretjih držav se podatki lahko posredujejo le na podlagi mednarodne pogodbe ali v skladu z odločbo državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organi iz prvega stavka tega odstavka so vezani na omejitve obdelave podatkov, ki jih na podlagi pravnega reda Republike Slovenije določi sodišče Republike Slovenije, ki posreduje osebne podatke iz Republike Slovenije, zlasti zaradi varstva postopkovnih interesov, tajnosti postopkov, zasebnosti oseb ali varstva domneve nedolžnosti in pravic do poštenega sojenja. Sodišče Republike Slovenije lahko te omejitve označi tudi s priloženimi opombami, ki se nanašajo na opis stanja zadeve oziroma faze sodnega postopka ali na pomen uradnega zapisa po pravnem redu Republike Slovenije.«.

3. člen

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

»13. člen

Sodišče mora po uradni dolžnosti pridobiti za sodni postopek potrebne sodbe in sklepe sodišč ter odločitve državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki jih navajajo oziroma katerih pridobitev predlagajo stranke sodnih postopkov in se nanašajo nanje oziroma na njihovo zadevo. Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo sodiščem oziroma državnim organom ali nosilcem javnih pooblastil, ki jih določi sodišče pri izvajanju svojih pristojnosti, v kar najkrajšem roku in brezplačno predložiti zahtevane odločitve.

Sodišče ima pri izvajanju svojih pristojnosti iz prejšnjega odstavka pravico zahtevati podatke iz prejšnjega odstavka tudi od drugih pravnih oseb in posameznikov, za katere meni, da z njimi razpolagajo, razen če zakon določa pridobitev podatkov le na podlagi sodne odločbe ali da gre za zaupno razmerje. Za izvajanje teh pristojnosti lahko obdeluje tudi podatke, ki so mu jih prostovoljno dale druge pravne osebe, posamezniki, druge države ali mednarodne organizacije, če drug zakon tega ne prepoveduje.

Upravljavci podatkov ali zbirk podatkov, ki jih sodišče potrebuje za ugotovitev ali presojo dejstev za odločanje v postopkih iz svoje pristojnosti, morajo posredovati zahtevane podatke sodiščem brezplačno in nemudoma, najpozneje pa v osmih dneh. Če se ti podatki v javnem sektorju ali osebah javnega prava obdelujejo v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega elektronskega dostopa do njih, imajo sodišča pravico do neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa, ki ga vključno z omogočanjem ustreznega prenosa podatkov zagotovi upravljavec evidenc, registrov ali javnih knjig. Sodišče lahko te podatke iz zbirk pregleduje, jih kopira, prepiše ali izpiše ter naprej obdeluje v postopkih, v katerih izpolnjuje svoje zakonsko določene naloge in pristojnosti. Povezovanje zbirk osebnih podatkov iz drugega stavka tega odstavka se izvede z enotno matično številko (EMŠO) ali davčno številko stranke ali naslovom njenega prebivališča ali pa z drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom stranke zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, katere podatek se zahteva. Zbirke osebnih podatkov sodišč z drugimi zbirkami osebnih podatkov se povezujejo v skladu z zakoni, ki urejajo sodne postopke ali pristojnost sodišč, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Sodnik ali po pooblastilu sodnika ali predsednika sodišča javni uslužbenec sodišča v zahtevi za predložitev podatkov ali ob neposrednem dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka navede, katere podatke zahteva, namen njihove obdelave oziroma pravno podlago, osebno ime in rojstni datum ali enotno matično številko (EMŠO) ali pa naslov prebivališča stranke ali drugih oseb, katerih podatke sodišče zahteva, ter enoznačno številko zadeve sodišča, po potrebi pa tudi primeren rok, v katerem naj bi bili zahtevani podatki predloženi sodišču.

Za izvajanje pristojnosti ter izpolnitev nalog in obveznosti po tem zakonu in zakonih, ki urejajo sodne postopke ali pristojnost sodišč, lahko sodišče brezplačno pridobi in obdeluje te osebne podatke: za fizično osebo osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), drugo uradno identifikacijsko številko, datum in kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov ter vrsto prebivališča; če je fizična oseba tujec, namesto enotne matične številke občana ali druge uradne identifikacijske številke osebno ime, datum in kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov stalnega ali začasnega prebivališča; za odgovorno osebo pravne osebe poleg podatkov iz tega odstavka tudi seznam del in nalog, ki jih opravlja; za pravno osebo pa firmo, sedež in matično številko.

Občutljive osebne podatke lahko sodišče pridobi in obdeluje le, če je to nujno potrebno za izvajanje pristojnosti ter izpolnjevanje nalog in obveznosti po tem zakonu in zakonih, ki urejajo sodne postopke ali pristojnost sodišč, pri njihovi obdelavi pa mora zlasti upoštevati njihovo tajnost, sprotno spremljati izvajanje ukrepov njihovega zavarovanja in preprečevati nepooblaščene vpoglede.

Sodišču do zastaranja kazenskega pregona ali do pravnomočnosti sodbe izjemoma ni treba obvestiti posameznika, katerega se ti podatki nanašajo, o pridobivanju teh podatkov, razen če zakon določa drugače.

Sodišča imajo dostop do vsebine tajnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, in jih lahko obdelujejo v sodnih postopkih v skladu z zakoni, ki urejajo sodne postopke ali pristojnost sodišč.«.

4. člen

V prvem odstavku 17.a člena se za besedo »deski« doda besedilo »in na spletni strani«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Oglasna deska je deska primerne velikosti, pritrjena na steno sodišča, ki je dostopna javnosti. Podatki na njej se lahko objavijo tudi v elektronski obliki na način, ki zagotavlja dostop javnosti.«.

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Če se podatki, objavljeni na oglasni deski, in na spletni strani sodišča razlikujejo, se šteje, da so pravilni podatki, objavljeni na oglasni deski.«.

5. člen

V prvem odstavku 23. člena se besedilo »ministrstvo, pristojno za pravosodje« nadomesti z besedilom »Vrhovno sodišče Republike Slovenije«.

V drugem odstavku se besedilo »ministrstvo, pristojno za pravosodje« nadomesti z besedilom »Vrhovno sodišče Republike Slovenije«.

V četrtem odstavku se beseda »ministrstvo« nadomesti z besedilom »Vrhovno sodišče Republike Slovenije«.

6. člen

V prvem odstavku 28. člena se v osmi alinei črta besedilo »in merila za kakovost dela sodišč«.

Deveta in deseta alinea se črtata.

V drugem odstavku se besedilo »razrešitev sodnikov, o merilih za kakovost dela sodnikov in merilih za kakovosti dela sodišč in sprejme letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč,« nadomesti z besedilom »razrešitev sodnikov in o merilih za kakovost dela sodnikov«.

7. člen

V tretjem odstavku 28.a člena se črta besedilo »obravnava letno poročilo učinkovitosti in uspešnosti sodišč,«.

8. člen

Člen 28.b in 28.c se črtata.

9. člen

V drugem odstavku 29. člena se črta drugi stavek.

10. člen

Prvi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika sodišča, določi število sodniških mest na posameznem sodišču.«.

11. člen

V tretjem odstavku 40. člena se črta besedilo »in za okrajne in okrožne sodnike iz petega odstavka 38. člena tega zakona«.

Četrti odstavek se črta.

12. člen

V drugem odstavku 40.a člena se črta besedilo »kot sodniki posamezniki ali predsedniki in člani senatov«. Za prvim stavkom se dodata nov drugi in tretji stavek, ki se glasita: »Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča določi z letnim razporedom kot člane senatov in za opravljanje nujnih procesnih dejanj v zadevah specializiranega oddelka tudi druge okrožne sodnike tega okrožnega sodišča. Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča določi z letnim razporedom kot člane senatov in za opravljanje nujnih procesnih dejanj v teh zadevah tudi okrajne sodnike okrajnih sodišč, ki so organizacijska enota tega okrožnega sodišča, vendar samo v tistih v zadevah specializiranega oddelka, za katere je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let.«.

V tretjem odstavku se besedilo »sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje,« nadomesti z besedilom »predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje«, besedilo »po predhodnem mnenju predsednika posameznega višjega sodišča« pa se črta.

13. člen

V 49. členu se besedilo »sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje« nadomesti z besedilom »predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje«.

14. člen

V sedmem odstavku 51. člena se besedilo »se sodnik porotnik lahko pritoži v roku osmih dni na ministrstvo, pristojno za pravosodje« nadomesti z besedilom »je dovoljeno sprožiti upravni spor«.

15. člen

V četrtem odstavku 53.b člena se besedilo »minister, pristojen za pravosodje« nadomesti z besedilom »predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije«.

16. člen

V 55. členu se besedilo »po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik« nadomesti z besedilom »v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit,«.

17. člen

V četrtem odstavku 60. člena se besedi »sodni svet« nadomestita z besedilom »Vrhovno sodišče Republike Slovenije«.

18. člen

60.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»60.a člen

V zadeve sodne uprave spada tudi spremljanje, ugotavljanje in analiziranje učinkovitosti dela sodnikov na posameznem sodišču. Analiza učinkovitosti in uspešnosti dela sodnikov je sestavni del letnega poročila o poslovanju sodišča, ki ga predsednik sodišča za preteklo leto najpozneje do 28. februarja v tekočem letu predloži neposredno pristojnemu višjemu sodišču, Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, sodnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pošlje letno poročilo o svojem poslovanju sodnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.

Letno poročilo o poslovanju sodišča obsega naslednja področja:

1.

kadrovska opremljenost sodišča:

-

število sodniških mest in sistemiziranih delovnih mest sodnega osebja na zadnji dan v letu;

-

število zasedenih sodniških mest in delovnih mest sodnega osebja na zadnji dan v letu;

-

dejansko prisotnost sodnikov in sodnega osebja na delovnem mestu v poslovnem letu;

2.

sodna statistika:

-

število pripadlih pomembnejših in drugih zadev v poslovnem letu;

-

število rešenih pomembnejših in drugih zadev v poslovnem letu;

-

število nerešenih pomembnejših in drugih zadev v poslovnem letu;

-

število pomembnejših in drugih zadev v delu v poslovnem letu;

-

število pomembnejših in drugih zadev, v katerih je bilo vloženo pravno sredstvo;

-

število potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih odločb;

-

kriterij učinkovitosti – število rešenih zadev na sodnika in sodno osebje;

-

število prenosov pristojnosti za rešitev pomembnejših in drugih zadev (105.a člen tega zakona);

-

število dodeljenih zadev specializiranemu oddelku sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj;

3.

časovni standardi:

-

količnik reševanja pripada;

-

pričakovani čas rešitve zadev;

-

povprečna starost nerešenih zadev;

-

povprečni čas rešitve zadev v zadnjih 12 mesecih;

-

število rešenih in nerešenih pomembnejših in drugih zadev, ki so opredeljene kot sodni zaostanek;

-

reševanje zadev, starejših od pet let;

-

reševanje zadev, starejših od deset let;

4.

oceno doseganja ciljev iz sprejetega letnega programa dela za preteklo leto, pri čemer se posebej oceni doseganje poslovnih rezultatov.

Pomembnejše zadeve iz 2. točke prejšnjega odstavka se določijo s sodnim redom.

Letno poročilo o poslovanju posameznega sodišča pripravi predsednik sodišča.

Pred predložitvijo letnega poročila v skladu s prvim odstavkom tega člena mora predsednik sodišča to poročilo obravnavati na letni konferenci sodnikov.

Podrobnejšo obliko letnega poročila o poslovanju sodišča določi s podzakonskim predpisom minister, pristojen za pravosodje.«.

19. člen

Za 60.a členom se dodata nova 60.b in 60.c člen, ki se glasita:

»60.b člen

Letno poročilo, v katerem Vrhovno sodišče Republike Slovenije oceni izvajanje sodne oblasti, obsega naslednja področja:

1.

kadrovska opremljenost sodišč:

-

število sodniških mest in sistemiziranih delovnih mest sodnega osebja na zadnji dan v letu;

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-K)

Časovnica