na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 43-2045/2011, stran 5698 DATUM OBJAVE: 3.6.2011
VELJAVNOST: od 3.6.2011 / UPORABA: od 3.6.2011
RS 43-2045/2011
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 3.6.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.
2045. Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20)
Na podlagi 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10) je Državni zbor na seji dne 24. 5. 2011 sprejel
R E S O L U C I J O
o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20)
o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20)
1 UVOD
Na začetku 21. stoletja se srečujemo z izzivi, ki napovedujejo temeljito prestrukturiranje sveta, kakršnega poznamo danes. Kakor lahko sklepamo iz najnovejših podatkov, bo to stoletje zaznamovala Azija, ki postaja središče svetovne proizvodnje in poglavitna izvoznica. Ob nadaljevanju zdajšnjih trendov bosta Evropa in ZDA do leta 2025 izgubili vodilno vlogo tudi v znanosti in tehnologiji, Azija pa bo postala središče raziskav in razvoja poslovnega sektorja. Demografske spremembe v Evropi bodo povzročile močan porast javnih izdatkov za zagotavljanje potreb starajoče se populacije. Naraščajočim ekonomskim in političnim migracijam se bodo pridružile okoljske. Svet se bo srečal s pomanjkanjem naravnih virov, kakršni so energija, hrana in voda, ter z večjimi grožnjami, kot posledica podnebnih sprememb(1).
Ti izzivi kličejo po kritičnem razmisleku in raziskovanju vzrokov za tako stanje, predvsem pa po prenovi načina življenja, delovanja, ustvarjanja, proizvodnje in povezovanja. Procesi, ki smo jim priča, še poudarjajo potrebo po ustvarjalnosti in znanju kot dobrinah, ki izpolnjujeta posameznika in mu dajeta ustrezno mesto v sodobni družbi, omogoča družbeno vključenost, trajnosten način življenja in trajnostno gospodarstvo, kar vse vodi do visoke kakovosti življenja in pravičnejše družbe.
Država Slovenija ob upoštevanju družbene odgovornosti priznava trajno privrženost znanosti in razvoju ter ugotavlja njuno pomembno vlogo pri družbenemu napredku in ustvarjanju blaginje za svoje državljane. Pri tem se zavedamo, da brez skupnega nastopanja in prepletanja različnih znanstvenih disciplin ni mogoče razumeti razvoja družb in tehnologij. Slovenija podpira celovitost in nedeljivost znanosti ter krepitev avtonomije znanosti in njenih institucij ob hkratni podpori usklajeni soodvisnosti znanosti, razvoja in inovacij, kar edino zagotavlja splošni družbeni napredek in blaginjo.
Stanje
Glede na ocene v letu 2010 je kakovost življenja v Sloveniji razmeroma dobra. Indeks človeškega razvoja nas uvršča med razvite države, na 29. mesto(2), medtem ko je prestolnica Ljubljana na lestvici kakovosti življenja na 81. med 215. mesti(3). Evropska inovacijska lestvica, ki temelji na statističnih podatkih do leta 2008, uvršča Slovenijo med inovacijske sledilke, z večino kazalnikov blizu evropskega povprečja. Podobno je razvidno s seznama najinovativnejših držav na svetu,(4) ki postavlja Slovenijo na 24. mesto glede na kazalnik inovacijske uspešnosti, tj. na prvo mesto med srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Dosedanji dosežki in dognanja slovenske znanosti na vseh področjih so spodbudni ter so ustrezno izhodišče za nadaljnji razvoj. Slovenija je po številu znanstvenih objav glede na javno vlaganje v raziskave in razvoj nad povprečjem EU 27, po gospodarskih učinkih znanosti pa pod tem povprečjem.(5)
Nastop globalne krize v letu 2008 je v Sloveniji skoraj izničil napredek v gospodarskem in socialnem razvoju v preteklem desetletju, ki so ga že tako zavirale stranpoti in zlorabe privatizacije v devetdesetih letih. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti, zlasti da je rast bruto družbenega proizvoda (BDP) v Sloveniji preveč odvisna od nizkotehnološke industrije in tradicionalnih storitev, ki omejujejo konkurenčnost gospodarstva. V zaostrenih razmerah se mora država pospešeno osredotočiti na doseganje visoke kohezivnosti družbe in dvig konkurenčnosti gospodarstva, ob sočasni konsolidaciji in prestrukturiranju javnih financ. Pri tem gradimo na ustvarjalnosti in znanju, ki sta temeljni vrednoti in bogastvo Slovenije v prihodnosti. Za vzpostavitev družbe znanja je potreben nadaljnji razvoj vseh znanstvenih področij, saj samo odzivanje na aktualne družbene izzive z različnih zornih kotov omogoča celovit pogled in ustrezno delovanje. Poleg tega je ključno spodbujati partnerski odnos med znanostjo in njenimi uporabniki, kar omogoča razvoj novih, trajnostno naravnanih tehnologij, ki so tesno povezane z znanstvenimi spoznanji in prihajajočimi področji.
Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije (RISS) je programski dokument za doseganje družbenih ciljev, kakršna sta izboljšani življenjski standard za vse in dvig kakovosti življenja. Uresničili ju bomo z vzpostavitvijo sodobnega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki bo prispeval k povečanemu znanju in vedenju o družbi, se odzival na njene izzive, omogočal dvig dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljal kakovostna delovna mesta in bivanjsko okolje. RISS temelji na Strategiji razvoja Slovenije in je zaradi doseganja sinergijskih učinkov v skladu z dokumenti Evropa 2020 in vodilnimi pobudami EU. Smiselno se navezuje na Nacionalni program razvoja visokega šolstva 2011–2020 (NPVŠ), s katerim se povezuje v t. i. »trikotnik znanja«, ki je v središču strateškega premisleka o nadaljnjem razvoju slovenske in globalne družbe. Pri njegovi pripravi sta bili upoštevani tudi študiji(6) mednarodne skupine strokovnjakov pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine v okviru odprte metode koordinacije Evropske unije (EU), ki sta v jeseni 2010 proučili slovensko raziskovalno in inovacijsko okolje ter javne politike na teh področjih, nato pa dali priporočila za njihovo optimizacijo.
Vizija
Do leta 2020 bo vzpostavljen odziven raziskovalni in inovacijski sistem, ki ga bodo sooblikovali vsi deležniki in bo odprt svetu. Ta sistem bo trdno zasidran v družbi, bo v njeni službi, odzival se bo na potrebe in hotenja državljanov ter omogočal reševanje velikih družbenih izzivov prihodnosti, kakršni so podnebne spremembe, energija, pomanjkanje virov, zdravje in staranje. Kot rezultat tega se bo v družbi povečal ugled in privlačnost dela raziskovalcev, razvojnikov in inovatorjev. Pravni okvir za delovanje takšnega sistema bo s prilagoditvijo zakonodaje vzpostavljen v letu 2012.
Zagotavljal bo odprt prostor za dialog, njegovo upravljanje pa bo demokratično in gospodarno. Vključenost deležnikov bo preprečevala podvajanje in hkrati omogočala doseganje sinergijskih učinkov. Vsi akterji bodo v celoti uživali ugodnosti in koristi prostega pretoka znanja in tehnologije med sektorji, promocija in širjenje znanstvenih spoznanj pa bosta spodbudili odgovorno ravnanje in družbeno zavest o skupnem dobrem. Vrzeli med področji raziskovanja, izobraževanja in inovacijami bodo zabrisane, njihov skupni imenovalec pa bo obsegal partnerstvo, vseživljenjsko učenje, nova spoznanja in trajnostni razvoj.
V družbi se bosta povečala ugled in privlačnost poklica raziskovalca in raziskovalke, tudi zaradi ugodnih infrastrukturnih in normativnih okoliščin, ki bodo omogočale učinkovito in uspešno izvajanje najzahtevnejših raziskav. V osrčju sistema bo človek, saj bomo le z razvojem človeških virov lahko dosegli višjo stopnjo razvitosti. Raziskovalne ustanove bodo imele strateško, finančno in vodstveno avtonomijo, odgovorne pa bodo za uresničevanje svojih družbeno pomembnih poslanstev. Država bo postavila raziskave in inovacije v središče razvojnih politik in jih ustrezno finančno podprla. Že v 2012 bo za vlaganje v raziskave in razvoj namenjala 1 % BDP javnih sredstev, do leta 2020 pa 1,5 % BDP. V gospodarskem razvoju se bo višja razvitost pokazala v višji tehnološki sestavi gospodarstva v državi in višji dodani vrednosti na zaposlenega zaradi tehnoloških, pa tudi netehnoloških inovacij. Tako se bo dvignila konkurenčnost gospodarstva, medtem ko bo davčno in podporno okolje spodbudilo nove in višje naložbe podjetij v razvoj ter v nova, zlasti kakovostnejša delovna mesta.
Cilj
Vzpostaviti sodoben raziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočal višjo kakovost življenja za vse, s kritično refleksijo družbe, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljanjem več in kakovostnejših delovnih mest.
2 UČINKOVITO UPRAVLJANJE RAZISKOVALNEGA IN INOVACIJSKEGA SISTEMA
Upravljanje inovacijskega sistema je v preteklih letih prešlo iz linearnega modela, ki upošteva, da ekonomska učinkovitost sledi raziskovalni, v sistem druge generacije, ki ni več osredotočen na tehnologijo, temveč temelji na interaktivnem organizacijskem modelu, ki ustvarja možnosti za uspeh. Toda v zadnjem desetletju se po svetu vse bolj uveljavlja sistem tretje generacije, ki je horizontalen ter zahteva dobro usklajen postopek načrtovanja, izvajanja in vrednotenja politik med vsemi deležniki, vključenimi v inovacijski sistem, pa tudi sprotno prilagajanje institucij s področij raziskav, tehnologije in inovacij spremembam v okolju. Proces je odprt in demokratičen, porazdelitev odgovornosti pri oblikovanju raziskovalnega in inovacijskega sistema pa nedvoumna.
Stanje
Usklajevanje politik v Sloveniji od leta 2010 poteka v Krovni delovni skupini za usklajevanje in koordiniranje razvojnega načrtovanja države, upošteva pa Strategijo razvoja Slovenije(7), Državni razvojni program Republike Slovenije 2007–2013(8), Nacionalni reformni program 2008–2010(9) (Evropa 2020(10)) in proračun Republike Slovenije za vsako proračunsko leto. Politike se izvajajo iz državnega proračuna. Raziskovalna in inovacijska politika je v pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), Ministrstva za gospodarstvo (MG) in delno Službe vlade za razvoj in evropske zadeve (SVREZ) ter Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). Ministrstvo za gospodarstvo usmerja uresničevanje svojega programa prek Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), Javne agencije za tehnološki razvoj (TIA) in Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). MVZT je prenesel izvajanje večine ukrepov na agencijo TIA in Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
Področje pokrivata tudi dve svetovalni telesi Vlade RS, Svet za znanost in tehnologijo RS (SZT) in Svet za konkurenčnost (SK).
Posledica razdrobljenega sistema upravljanja raziskav in inovacij je neusklajenost politik in pristojnosti ter podvajanje instrumentov, pa tudi slabo izvajanje sprejetih strateških dokumentov, predvsem Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa(11) (NRRP).
S povečevanjem nalog in odgovornosti, predvsem pa z ambiciozno zastavljenim načrtom razvoja, novimi instrumenti ter dejavnejšim sodelovanjem v mednarodnem znanstvenem in inovacijskem okolju se povečujejo tudi obveznosti resornih organov s področja znanosti, tehnologije in inovacij. Temu povečanju obveznosti pa v zadnjih letih ni sledila strokovna kadrovska okrepitev resornih ministrstev, ki bi omogočala ustrezno oblikovanje in izvajanje teh politik, na kar so opozorili tudi pregledi mednarodnih strokovnjakov.(12) To se že kaže v nekaterih izgubljenih priložnostih, tudi v mednarodnem okviru.
Cilji
Cilj je doseči boljše upravljanje s sledečimi ukrepi:
1.
Vzpostaviti učinkovit enoten sistem upravljanja raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki bo vključeval vse deležnike
Sistem bo temeljil na horizontalnem in medsektorskem usklajevanju na vseh odločevalskih in institucionalnih ravneh, gradil pa bo na zaupanju in odprti komunikaciji med vsemi deležniki. Upravljal se bo na najvišji ravni, kjer bo zanj pristojna posebna skupina ministrov (Krovna delovna skupina za usklajevanje in koordiniranje razvojnega načrtovanja države), v kateri bosta za raziskave in inovacije odgovorni MVZT in MG. To bo zagotavljalo tesno povezanost izvajanja RISS in nove industrijske politike države. Področje bo pokrivalo eno svetovalno telo vlade, Svet za raziskave in inovacije, ki bo povezovalo ključne deležnike ter nadomestilo Svet za znanost in tehnologijo in Svet za konkurenčnost. V Svetu za raziskave in inovacije bodo sodelovali vsi ključni deležniki, sestava pa bo določena v zakonskih in podzakonskih določilih. Vzpostavljen bo učinkovit sistem mreženja na vseh ravneh, pri čemer bo glavno vodilo učinkovitost upravljanja. Izvajanje RISS bomo ustrezno institucionalno podprli s krepitvijo visoko usposobljene kadrovske sestave resornih ministrstev in preoblikovanjem javnih agencij. Te bodo partnerice pri strokovnem usmerjanju in vrednotenju izvajanja politike. Financiranje in izvajanje različnih programov bosta večinoma preneseni na strokovno usposobljene izvajalske institucije.
2.
Spremljanje izvajanja RISS in vrednotenje učinkov
Izvajanje programa bo temeljilo na strokovnosti, preglednosti in stroškovni učinkovitosti.
Za doseganje ciljev RISS je treba sproti spremljati uresničevanje naloženih ukrepov. Za povečanje učinkovitosti sistema in uspešnosti pri tem je treba preverjati obstoječe ukrepe in jih po potrebi izboljšati, opustiti ali vključiti nove. Ti zadnji morajo biti razviti v sodelovanju s ključnimi deležniki, sistem morajo nadgraditi, ne pa voditi v podvajanje in razdrobljenost.
Zaradi tesne povezanosti raziskav in razvoja v visokošolskem in javnem raziskovalnem sektorju bomo zagotovili skupno spremljanje izvajanja obeh programskih dokumentov za področji visokega šolstva ter raziskovalne in inovativne dejavnosti ter vrednotenja njihovih učinkov. Neodvisna skupina strokovnjakov bo skupno spremljala uresničevanje postavljenih ciljev in učinkov ter izvajanje ukrepov, pa tudi letno poročala pristojnim svetovalnim telesom Vlade RS za področje visokega šolstva znanosti in tehnologije. Po skupni obravnavi bodo telesa poročala Vladi RS o izvajanju programov ter dala predloge dopolnitev in ukrepov za učinkovitejšo izvedbo obeh dokumentov. Vlada RS bo poročilo predstavila Državnemu zboru RS vsako drugo leto.
Ukrepi RISS se financirajo iz državnega proračuna RS, ki ga v skladu s to strategijo oblikujejo pristojna ministrstva. Sistem spremljanja, ki je v skladu s kazalniki v RISS, je podrobneje razdelan v programskem proračunu s ciljnimi vrednostmi do leta 2014. V letu 2015 bo opravljena temeljita ocena RISS, ki bo vključevala vrednotenje ukrepov in doseganje ciljnih vrednosti ter bo podlaga za posodobljeno strategijo 2015–2020.
3.
Redno vrednotenje učinkovitosti vseh podpornih in izvajalskih institucij
Izvajalske institucije in agencije bodo uresničevale svoje poslanstvo v skladu z načeli učinkovitosti, odgovornosti in preglednosti. Učinkovitost in kakovost delovanja vseh podpornih (npr. agencije) in izvajalskih institucij (npr. javne raziskovalne organizacije; JRO) bo ovrednotena po merljivih kazalnikih, kar bo zagotavljalo transparentnost, strokovnost in etičnost, vanjo pa bodo vključeni domači in mednarodni strokovnjaki.
Ukrepi
+--+----------------+----------------+---------+----------------+ | | Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik | +--+----------------+----------------+---------+----------------+ | 1|Oblikovanje |Vlada RS | 2012 |Zakonska | | |enotnega |(znanost, | |ureditev | | |svetovalnega |tehnologija, | | | | |telesa Vlade RS |inovacije(*)) | | | | |– Sveta za | | | | | |raziskave in | | | | | |inovacije, ki | | | | | |nadomesti SZT in| | | | | |SK | | | | +--+----------------+----------------+---------+----------------+ | 2|Letno neodvisno |Vlada RS |2012–2020|Poročila vladi | | |spremljanje |(znanost, | |in parlamentu | | |uresničevanja |tehnologija, | | | | |programa RISS |inovacije, | | | | | |gospodarstvo), | | | | | |Svet za | | | | | |raziskave in | | | | | |inovacije | | | +--+----------------+----------------+---------+----------------+ | 3|Vrednotenje |Vlada RS |2011–2020|Poročila | | |učinkov |(znanost, | | | | |instrumentov |tehnologija, | | | | |RISS z |inovacije, | | | | |merljivimi |gospodarstvo) | | | | |kazalniki | | | | +--+----------------+----------------+---------+----------------+ | 4|Okrepitev visoko|Vlada RS (javna | 2011 |Povečanje | | |usposobljene |uprava, | |števila visoko | | |kadrovske |znanost, | |strokovno | | |sestave resornih|tehnologija, | |usposobljenih | | |ministrstev |inovacije, | |zaposlenih na | | | |gospodarstvo) | |resornih | | | | | |ministrstvih | +--+----------------+----------------+---------+----------------+ | 5|Ovrednotenje |Vlada RS (javna |2011–2020|Delež | | |vpliva ukrepov |uprava) | |odpravljenih | | |politik na | | |administrativnih| | |razvoj | | |ovir glede | | |inovacijske | | |konkurenčnosti | | |družbe z | | | | | |merljivimi | | | | | |kazalniki | | | | | |(Stalna | | | | | |medresorska | | | | | |delovna skupina | | | | | |za pripravo | | | | | |boljših | | | | | |predpisov in | | | | | |odpravo | | | | | |administrativnih| | | | | |ovir v državni | | | | | |upravi) | | | | +--+----------------+----------------+---------+----------------+ | 6|Vrednotenje |Vlada RS | 2011 in |Mednarodno | | |podpornih in |(znanost, | 2014 |evalvacijsko | | |izvajalskih |tehnologija, | |poročilo | | |institucij z |inovacije, | | | | |merljivimi |gospodarstvo) | | | | |kazalniki | | | | +--+----------------+----------------+---------+----------------+
(*) Zapis od tu naprej v oklepaju pomeni pristojna ministrstva za navedena področja pri posameznih ukrepih. V tem primeru gre za pristojno ministrstvo za znanost, tehnologijo in inovacije. Če je nosilcev več, je odgovorni nosilec tisti, čigar področje je napisano na prvem mestu. Navedba pristojnega ministrstva vključuje tudi izvajalske institucije (npr. agencije).
3 KAKOVOSTNE RAZISKAVE V JAVNEM SEKTORJU
3.
1 Več avtonomije in odgovornosti javnih raziskovalnih organizacij
Javne raziskovalne organizacije (JRO), kakor jih opredeljuje veljavna zakonodaja, so osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je RS ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava in ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti. Med JRO tako sodijo javni raziskovalni in infrastrukturni zavodi ter visokošolski zavodi, ki jih je ustanovila RS (ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava). Javno službo na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti po veljavni zakonodaji sicer poleg JRO na podlagi podeljene koncesije v obliki raziskovalnih programov izvajajo tudi programske skupine pri pravnih osebah javnega in zasebnega prava. Za potrebe tega dokumenta se kot JRO štejejo tudi ti izvajalci.
JRO so kot glavne nosilke raziskovalne dejavnosti v središču raziskovalno-inovacijskega sistema, ki se hitro razvija in spreminja. Kljub vsemu je tudi v spreminjajočih se okoliščinah treba zagotoviti čim boljše možnosti za delo JRO. Njihovo učinkovito delovanje in uspešnost pri uresničevanju raziskovalnega poslanstva določa izid celotnega raziskovalnega in inovacijskega sistema. Slednji jim mora zato zagotavljati večjo avtonomnost (upravljavsko, finančno in raziskovalno), same pa morajo nositi družbeno odgovornost za prenos znanstvenih odkritij v družbo in njene podsisteme.
Odlična znanost je eden od temeljev inovativne družbe znanja. Razvoj odlične znanosti prvenstveno sloni na temeljnih napredkih znanosti na in preko meja obstoječega vedenja. K temeljnim napredkom znanosti pa vodijo le raziskave proste vnaprej postavljenih prioritet in temelječe le na prvobitni vedoželjnosti raziskovalcev. Zato se mora ta del znanosti odvijati znotraj avtonomnih raziskovalnih organizacij, kjer je edini kriterij za ocenjevanje znanstvenega dela globalno primerljiva odličnost. Univerze in inštituti samostojno razvijajo področja v katerih lahko dosegajo najodličnejše prebojne rezultate in s tem prispevajo pomemben del k svetovni zakladnici znanja.
Pomembne spremembe v inovacijskem sistemu se kažejo v organizaciji raziskovalno-razvojne dejavnosti v gospodarstvu, kjer tradicionalne raziskovalne oddelke nadomeščajo strokovnjaki, ki so s svojo razvojno in inovacijsko dejavnostjo bližje trgu. To pa vnaša velike spremembe na raziskovalno področje v javnem sektorju, saj se širi raziskovalno-razvojno sodelovanje med podjetji, pa tudi med poslovnim in javnim sektorjem. Po drugi strani pa močno narašča internacionalizacija/globalizacija raziskav in razvoja, pri čemer sta domači in evropski javni raziskovalni prostor vedno bolj izpostavljena mednarodni konkurenci, zato se bosta morala prilagoditi in usposobiti za nove razmere ter ohraniti privlačnost za poslovni sektor. Večata se mobilnost raziskovalcev, študentov in profesorjev ter konkurenca pri pridobivanju najboljših med njimi. Razvija se mednarodni trg visokošolskega izobraževanja, h kateremu vse bolj prispevajo mednarodni sistemi za ovrednotenje in preverjanje kakovosti. Industrija, storitveni sektor in drugi uporabniki znanja potrebujejo novo znanje in spretnosti, vseživljenjsko učenje in izobraževanje na delovnem mestu pa postajata čedalje pomembnejša sestavna dela raziskovalnega in inovacijskega sistema.
Vsi ti procesi, ki v raziskovalno-inovacijskem sistemu potekajo po svetu in Sloveniji, zahtevajo sodobnim tokovom prilagojeno delo in organiziranost v javnem raziskovalnem sektorju.
Stanje
Sloveniji je po osamosvojitvi in med tranzicijo uspelo ohraniti dokajšnjo stabilnost javnega raziskovalno-razvojnega sektorja, in to kljub prestrukturiranju gospodarstva, v katerem so velika podjetja, ki so po osamosvojitvi izgubila velik del trga, zapirala ali zmanjševala svoje raziskovalno-razvojne oddelke. Večinoma so povečana sredstva države za raziskave in razvoj na začetku 90. let nadomestila zmanjšanje vlaganja gospodarstva v ta namen, tako pa omogočila ohranitev visoke ravni znanstvene produkcije. Posledica prenosa raziskovalno-razvojnega težišča iz poslovne v javno raziskovalno sfero je bila preusmeritev k temeljnim raziskavam. Zato je sodelovanje z javnim sektorjem kljub ponovni rasti vlaganja poslovnega sektorja v raziskave in razvoj v preteklih letih ostalo na precej nizki ravni.
Pri tem so posebnost slovenskega raziskovalno-razvojnega prostora majhne razlike v raziskovalno-razvojni dejavnosti na visokošolskih in javnih raziskovalnih zavodih (JRZ). Sodelovanje JRZ z uporabniki je le za malenkost večje, kakor v visokošolskem sektorju. V letu 2008 je bil na primer delež domačega poslovnega sektorja v financiranju raziskav visokošolskega sektorja 10,1 %, delež pri raziskavah državnega sektorja pa 12,7 %. To povzroča podvajanje vsebin, slabo sodelovanje med raziskovalci na različnih inštitucijah in razdrobljenost raziskovalno-razvojnega prostora.
Po drugi strani pa JRO ne morejo ustrezno slediti globalnim procesom in se strateško razvijati, saj jim to otežuje trenutni sistem financiranja raziskovalnih skupin. Težišče odločanja o razvoju je na ravni osnovne celice raziskovanja, kar je programska skupina, in ne na ravni posamezne institucije, ki bi upravljala svojo celotno zmogljivost. Po testni metodologiji OECD je delež institucionalnega financiranja v celotnih javnih sredstvih JRO 22,2 %, kar je najnižji delež med 13 državami, zajetimi v študiji OECD. Trenutni delovnopravni položaj raziskovalcev in raziskovalk v JRO kot javnih uslužbencev po zakonih, ki urejajo sistem javnih uslužbencev in sistem plač v javnem sektorju, ter ne omogoča razvoja odličnega raziskovalnega in razvojnega sistema.
Možnost zaposlitve raziskovalcev zunaj delovnopravnega statusa javnih uslužbencev bi v institucije pritegnila (tudi tuje) vrhunske strokovnjake in motivirala uslužbence z metodami, ki so značilne za gospodarstvo, s čimer bo institucija lažje izpolnjevala svoje razvojne cilje. Hkrati bi možnost izstopa iz sistema javnih uslužbencev odpravila anomalije, ki jih ta sistem, ne da bi predvidel različne, sektorsko profilirane okoliščine, prinaša posebni skupini znanstvenikov.
Za spremljanje raziskovalne odličnosti se navadno uporabljajo podatki o številu objav, številu citatov, številu visoko citiranih objav, faktorju vpliva in številu patentnih prijav pri izbranih patentnih uradih. Slovenija je v obdobju 2004–2008 s 5.840 objavami na milijon prebivalcev v revijah, indeksiranih v bibliografskih zbirkah ISI, po tem kriteriju dosegla 155 % povprečja EU, kar pomeni 7. mesto v EU. Po številu citatov na milijon prebivalcev smo v istem obdobju z 18.062 citati na milijon prebivalcev na 13. mestu v EU in dosegamo 95 % povprečja EU. Po faktorju vpliva, ki pomeni povprečno število citatov na objavo, smo s 3,09 pri 61 % povprečja EU na 22. mestu v EU, kar kaže na v povprečju sorazmerno majhno odmevnost objav slovenskih avtorjev. Z 62 visoko citiranimi objavami na milijon prebivalcev v obdobju 1998–2008 je Slovenija dosegla 151 % povprečja EU in tako 13. mesto v EU.
Cilji
Cilj je povečanje avtonomije in odgovornosti JRO, ki skladno s svojim poslanstvom prispevajo pomemben delež k vzpostavitvi uspešnega raziskovalnega in inovacijskega sistema. S svojimi rezultati bodo JRO po eni strani prispevale svoj delež k temeljnem napredku znanosti in tehnologij, po drugi strani pa k razvoju družbe in gospodarstva. Za to so potrebni troji dejavniki:
1.
Povečanje mednarodne prepoznavnosti in konkurenčnosti slovenske znanosti v evropskem in svetovnem merilu
Spodbujanje temeljnih raziskav bo sledilo učinkovitemu modelu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), pri čemer bo namenjena posebna pozornost vzpostavitvi evropsko primerljivega sistema ocenjevanja prijav in vrednotenja rezultatov raziskovalnega dela.
2.
Razlikovanje poslanstva in vloge visokošolskega sektorja in inštitutov
S povečanjem raznovrstnosti bodo JRO opredelile lastna poslanstva in strategije, v okviru katerih se bodo močneje naslonile na razvoj področij in dejavnosti, kjer so še posebno uspešne ali izkazujejo to možnost. Vse JRO bodo razvijale temeljno znanje in sodelovanje z uporabniki, pri tem pa bodo raziskovalni inštituti slednjemu dali močnejši poudarek kakor univerze. Manjše raziskovalne inštitute, ki sredstva za delovanje pridobivajo skoraj izključno iz javnih virov, bomo povezali ali združili z univerzami na podlagi poglobljene razprave z deležniki.
3.
Vzpostavitev evalvacijskega sistema raziskovalne dejavnosti JRO
Za ustrezno spremljanje delovanja raziskovalnega in inovacijskega sistema je potrebno učinkovito institucionalno vrednotenje, ki pri izdelavi končnih ugotovitev upošteva širok spekter meril. Bistvo institucionalnega vrednotenja je v neodvisnem zunanjem ocenjevanju (tuji in domači neodvisni ocenjevalci), ki ne temelji zgolj na kvantitativnih podatkih. Evalvacijski sistem bosta na podlagi javne razprave razvili agenciji, pristojni za raziskave in za tehnološki razvoj, v sodelovanju z resornimi ministrstvi in drugimi deležniki. Evalvacijska merila bodo temeljila na vrednotenju rezultatov in učinkov v znanosti. En niz kriterijev (število objav v publikacijah z visokim faktorjem vpliva, citiranost, indeks rasti raziskovalnega dela, sodelovanje med JRO ipd.) bo namenjen merjenju znanstvene odličnosti institucije in mednarodni prepoznavnosti temeljnega raziskovalnega dela. Drug niz kriterijev pa se bo nanašal na sodelovanje z uporabniki, s čimer bomo merili družbeno relevantnost raziskovalnega dela. Skladno s poslanstvom bodo slednja merila bolj poudarjena pri vrednotenju raziskovalnih inštitutov, med drugim bodo upoštevani prihodki od licenc, število patentov pri patentnih uradih, ki opravljajo popoln preizkus, število novih podjetij, izhajajočih iz JRO in aplikativna uspešnost JRO (poslovne povezave ali projekti JRO z uporabniki, število zaposlitev študentov, mladih raziskovalcev in raziskovalcev v razvojnih oddelkih v gospodarstva, odstotek raziskav na prednostnih področjih slovenskih tehnoloških platform, odstotek raziskav za podporo projektom družbenega pomena in drugo).
4.
Avtonomnost in odgovornost (JRO) za zagotovitev njihovega strateškega razvoja, skladno z nacionalnimi prednostnimi nalogami.
S postopnim povečevanjem institucionalnega financiranja JRO na račun zmanjševanja/ukinitve programskega financiranja bomo zagotovili njihovo večjo avtonomijo in odgovornost pri oblikovanju kadrovske in razvojne/programske strategije. Pri tem mora raziskovalno-razvojna dejavnost potekati v partnerskem odnosu, v katerem JRO prevzema odgovornost do zaposlenih ter do različnih družbenih okolij, vseh svojih sistemskih delov in družbe kot celote.
Poenoteno bo institucionalno financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti visokošolskega sektorja in inštitutov, ki bo vključevalo dva stebra: temeljnega in razvojnega. Temeljni steber bo zagotavljal stabilnost financiranja te dejavnosti JRO, razvojni steber pa dodatno financiranje v skladu z izpolnjevanjem poslanstev institucij in doseganjem vnaprej dogovorjenih ciljev ter bo temeljil na rezultatih vrednotenja JRO.
Prenovljeno financiranje JRO bo omogočilo uresničevanje ciljev RISS ob upoštevanju njihove avtonomije, da same oblikujejo svojo institucionalno strategijo in poti za doseganje zastavljenih ciljev. Mehanizmi financiranja iz javnih sredstev bodo zasnovani tako, da omogočajo JRO samostojnejše odločanje o porabi in celostnem upravljanju sredstev, namenjenih institucionalnemu financiranju.
Poleg prehoda na institucionalno financiranje institucij pri stabilnem financiranju bomo pri projektnem financiranju raziskovalnega dela nadomestili dosedanje financiranje prek enote »raziskovalne ure« s (so)financiranjem dejanskih stroškov projektov.
Institucije bodo pridobile večjo avtonomijo pri zaposlovanju in upravljanju človeških virov, saj bodo, ob uspešnem dogovoru med udeleženci, raziskovalci posamezne institucije lahko izstopili iz plačnega sistema. Pričakujemo in želimo, da vodstva raziskovalnih institucij in zaposleni skupaj predlagajo, kako bi lahko v tem primeru uredili plačni sistem in pravice ter dolžnosti zaposlenih, pri čemer je ena od možnosti kolektivna pogodba med javnimi raziskovalnimi zavodi kot delodajalci in sindikati kot zaposlenimi. Pri tem je lahko sedanja ureditev pravic in odgovornosti izhodišče za nov sistem. Vodstva institucij in zaposleni bodo do spremembe zakonodaje predlagali spremembe delovnopravne ureditve zaposlenih. Nov plačni sistem bo enoten za visokošolske pedagoške in raziskovalne karierne poti. Na ta način bodo osnovne pravice in dolžnosti urejene manj rigidno, v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih(13).
Ukrepi
+----+-----------------+--------------+---------+---------------+ | |Ključni področni | | | Izbrani | | | cilj | | | kazalniki s | | | | | | ciljnimi | | | | | | vrednostmi | +----+-----------------+--------------+---------+---------------+ | |Uspešen, | | |Znanstvena | | |zahtevam časa | | |odličnost | | |prilagojen javni | | |Delež | | |raziskovalni | | |nacionalnih | | |sektor | | |znanstvenih | | | | | |objav med 10 %| | |Odlične, | | |najbolj | | |mednarodno | | |citiranih objav| | |prepoznavne | | |na svetu | | |raziskave | | |Vpetost v | | | | | |potrebe | | | | | |gospodarstva | | | | | |Skupne objave | | | | | |raziskovalcev | | | | | |iz JRO in | | | | | |podjetij (% med| | | | | |vsemi objavami)| | | | | |Delež dohodkov | | | | | |JRO iz pravic | | | | | |intelektualne | | | | | |lastnine v | | | | | |celotnih | | | | | |dohodkih JRO | | | | | |Vpetost v | | | | | |mednarodne | | | | | |raziskave | | | | | |Mednarodne | | | | | |znanstvene | | | | | |objave | | | | | |(znanstvene | | | | | |objave v | | | | | |soavtorstvu s | | | | | |tujimi | | | | | |raziskovalci) | | | | | |na milijon | | | | | |prebivalcev | +----+-----------------+--------------+---------+---------------+ | | Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik | +----+-----------------+--------------+---------+---------------+ | 7 |Povezava ali |Vlada RS | 2014 |Zakonska | | |združevanje |(visoko | |ureditev | | |univerz in |šolstvo, | | | | |manjših |znanost) | | | | |inštitutov, ki | | | | | |sredstva za | | | | | |raziskave | | | | | |pridobivajo | | | | | |skoraj izključno | | | | | |iz javnih virov | | | | +----+-----------------+--------------+---------+---------------+ | 8 |Vzpostavitev |Vlada RS | 2011 |Pravilnik s | | |sistema za |(znanost, | |sistematičnim | | |ovrednotenje JRO |visoko | |naborom meril | | | |šolstvo) | |Ovrednotenje | | | | | |JRO v 2012 in | | | | | |nato na štiri | | | | | |leta | +----+-----------------+--------------+---------+---------------+ | 9 |Uvedba |Vlada RS | 2013 |Zakonska | | |stabilnega |(znanost, | |ureditev | | |financiranja |visoko | | | | |JRO, temelječega |šolstvo) | | | | |na ovrednotenju | | | | | |JRO | | | | +----+-----------------+--------------+---------+---------------+ | 10 |V sodelovanju s |Vlada RS | 2013 |Zakonska | | |sindikati in JRZ |(znanost, | |ureditev | | |oblikovanje |visoko | | | | |možnosti |šolstvo) | | | | |poenotenja | | | | | |plačnega sistema | | | | | |ter pogojev | | | | | |napredovanja in | | | | | |dela za | | | | | |neadministrativno| | | | | |osebje v sistemu | | | | | |javnih | | | | | |uslužbencev na | | | | | |visokošolskih in | | | | | |javnih | | | | | |raziskovalnih | | | | | |zavodih, s čimer | | | | | |bo usklajeno | | | | | |nagrajevanje | | | | | |raziskovalcev in | | | | | |visokošolskih | | | | | |učiteljev | | | | +----+-----------------+--------------+---------+---------------+ | 11 |V sodelovanju s |Vlada RS | 2013 |Zakonska | | |sindikati in JRZ |(javna uprava,| |ureditev | | |oblikovanje |znanost) | | | | |možnosti izvzema | | | | | |raziskovalcev iz | | | | | |plačnega sistema | | | | | |javnih | | | | | |uslužbencev. | | | | +----+-----------------+--------------+---------+---------------+ | 12 |Prehod iz enote |Vlada RS | 2012 |Zakonska | | |»raziskovalne |(znanost) | |ureditev | | |ure« na (so) | | | | | |financiranje | | | | | |dejanskih | | | | | |stroškov | | | | | |projektov | | | | +----+-----------------+--------------+---------+---------------+
3.2 Prenos znanja
Znanje je temeljna vrednota sodobnega sveta. Slovenska znanost je po oceni OECD v povprečju dokaj kakovostna, manjka pa ji večja stopnja odgovornosti do družbe, ki jo večinoma financira, ustrezen zakonodajni okvir, ki bo omogočal nagrajevanje nadpovprečnih ter sistem skupnih oziroma povezanih spodbud za raziskovalni sektor in podjetja. Raziskovalni in inovacijski sistem, ki omogoča družbeno vključenost in trajnosten način življenja, predvideva izpopolnitev in uporabo novega znanja v družbi, da se zagotavlja boljša kakovost življenja za vse. Posebno pozornost zahtevata upravljanje in prenos tehnologij, ki kaže na uspešnost znanstvenoraziskovalnega dela s stališča družbe, ki to raziskovalno delo financira, hkrati pa omogoča večji izkoristek na novo pridobljenega znanja v družbeno korist. Pretok znanja in dobro upravljanje intelektualne lastnine sta ključna tudi za uspešno sodelovanje med javnimi raziskovalnimi organizacijami in neposrednimi uporabniki znanja, ki vodi do novih proizvodov, procesov in storitev. Znanja s področja prenosa znanja in tehnologij so ključna za ustvarjanje visokotehnoloških podjetij, izhajajočih iz JRO, ki izkoriščajo rezultate raziskovalno-razvojne dejavnosti. Obenem netehnološki prenos znanja v družbo lahko pripomore, da je ta bolj povezana, zdrava in ustvarjalna, kakovost življenja pa večja.
Stanje
V Sloveniji prenos znanja ni urejen celostno. Dejavnosti po večini temeljijo na ad hoc akcijah različnih akterjev. Največ jih je v nekaterih javnih raziskovalnih zavodih in visokošolskih zavodih, medtem ko imajo državne institucije večinoma premalo dejavno vlogo. V samostojno enoto za prenos tehnologij sta povezana dva inštituta, in sicer IJS in KI, Univerza v Mariboru je lastnica TehnoCentra, Univerza na Primorskem deluje prek Univerzitetnega inkubatorja Primorske, Univerza v Ljubljani pa v okviru Službe za raziskave, razvoj in intelektualno lastnino. Leta 2009 je bila ustanovljena neformalna slovenska mreža strokovnjakov za prenos tehnologije SI.TT. Mreženje, pretok informacij o dobrih praksah in načini urejanja v primerljivih sistemih v tujini na drugi strani omogočajo vpetost Urada za intelektualno lastnino (UIL) v projekte EPO in IJS v CERN TT Network, prav tako pa s članstvom posameznih slovenskih strokovnjakov v organizacijah ASTP, AUTM. Mreženje, pretok informacij o dobrih praksah in načini urejanja v primerljivih sistemih v tujini na drugi strani omogočajo vpetost Urada za intelektualno lastnino (UIL) v projekte Evropskega patentnega urada (EPO) in Inštituta Jožef Stefan (IJS) v CERN TT Network, prav tako pa s članstvom posameznih slovenskih strokovnjakov v Združenju evropskih profesionalcev za prenos znanosti in tehnologij (ASTP), Združenja univerzitetnih menedžerjev s področja tehnologij (AUTM).
Za prenos znanja in tehnologij obstaja tudi ustrezna zakonodajna podlaga, saj 21. in 22. člen Zakona o izumih iz delovnega razmerja(14) opredeljuje pogoje prevzema izumov in njihovega upravljanja v javnih raziskovalnih organizacijah.
Kakovostno izvajanje dejavnosti in postopkov prenosa znanja lahko omogoči le ustrezna kadrovska podprtost in stabilnost delovnega okolja, kar moramo doseči s primernim izobraževanjem/izpopolnjevanjem, sistematičnim financiranjem dejavnosti prenosa znanja in vzpostavitvijo celostno primernega okolja (zakonodajnega in glede sprejetosti dejavnosti v družbi).
Zdajšnje stanje se izraža v tem, da je povratek javnega financiranja v gospodarstvo, ki to financiranje omogoča, v primerjavi z institucijami v tujini nizek. Povedano velja za sodelovanje institucij znanja s podjetji (pogodbene raziskave in raziskave za razvoj polizdelka ali prototipa) ter za licenciranje novonastalega znanja, pridobljenega z javnimi sredstvi, in ustanavljanje novih podjetij na podlagi tega znanja.
Cilji
Boljši prenos znanja bomo dosegli s temi ukrepi:
1.
Vzpostaviti okolje, ki bo omogočalo učinkovit prenos znanja
V takem okolju bo prenos znanja opredeljen kot eden ključnih strateških poslanstev JRO do družbe. Sistem bo spodbujal sodelovanje, zaupanje in dobro vpetost v raziskovalno sfero. Omogočeno bo pridobivanje podjetniškega znanja in kulture podjetnosti med študenti ter preprosto ustanavljanje podjetij. Urejen bo sistem pisarn za prenos tehnologij (TTO) in vzpostavljena metrika za ovrednotenje njegove učinkovitosti. Namenjen bo prenosu znanja in tehnologij iz JRO, pa tudi prenosu med JRO in posamezniki (raziskovalci, inovatorji in umetniki) ter podjetji. Utrdil in uporabil bo znanje, ki je nujno za vrednotenje idej in udejanjanje najboljših med njimi v inovacijske projekte z veliko verjetnostjo gospodarske uspešnosti. Za to bomo okrepili obstoječe dobro jedro pisarn TTO in njihovo umestitev v celovito podporno okolje ter jim zagotovili stabilno financiranje. Pri tem bo poudarek na ocenjevanju njihove uspešnosti v zvezi z doseganjem učinkov prenosa znanja in tehnologij v obliki licenc, novonastalih podjetij (število podjetij in zaposlenih), rasti prihodkov itd.
2.
Vzpostaviti učinkovit sistem varstva intelektualne lastnine
Nacionalni protokol (priročnik) pri urejanju pravic intelektualne lastnine bo omogočil, da bodo podjetja seznanjena s pogoji uporabe pravic intelektualne lastnine JRO, prenos/dostop pa preprost in hiter.
3.
Spodbujati kulturo patentiranja s premišljeno patentno politiko in z razvojem zakonodaje za intelektualno lastnino
To bo pospešilo smiselno pridobivanje in izkoriščanje novih patentov v akademskem, raziskovalno-razvojnem in poslovnem sektorju. Kulturo inovativnega razmišljanja je treba spodbujati na vseh ravneh izobraževanja, saj dolgoročno prinaša zaželene rezultate samo celostno boljše razumevanja pomena tega področja. Proučili bomo rešitve za vključitev deležnikov v izrabo rezultatov (porazdelitev pravic iz intelektualne lastnine med raziskovalca in raziskovalko oziroma izumitelja in izumiteljico, institucijo in posrednika pri komercializaciji).
4.
Opredeliti prenos znanja kot enega ključnih strateških poslanstev JRO
Za kar najboljše delovanje sistema prenosa znanja se morajo JRO jasno zavedati pomena tega področja ter ga kot pomemben del opredeliti v svojih vizijah in strateških dokumentih.
5.
Graditi odnos zaupanja in dobro vpetost v raziskovalno sfero
Za ustrezne dosežke je treba vzpostaviti zaupanje med vsemi ključnimi akterji (raziskovalno sfero in državnimi institucijami), kar omogoča primeren pretok znanja in informacij, posledično pa sinergijske učinke.(15)
Ukrepi
+---+----------------+---------------+--------+-----------------+ | |Ključni področni| | | Izbrani | | | cilj | | | kazalniki | | | | | | s ciljnimi | | | | | | vrednostmi | +---+----------------+---------------+--------+-----------------+ | |Uspešen prenos | | |Delež sredstev | | |znanja iz JRO v | | |poslovnega | | |gospodarstvo in | | |sektorja v | | |družbeno okolje | | |financiranju | | | | | |raziskav JRO | | | | | |Skupne objave | | | | | |raziskovalcev | | | | | |iz JRO in | | | | | |podjetij na | | | | | |mio | | | | | |prebivalcev | | | | | |Delež | | | | | |prihodkov JRO | | | | | |iz pravic | | | | | |intelektualne | | | | | |lastnine v | | | | | |celotnih | | | | | |prihodkih JRO | +---+----------------+---------------+--------+-----------------+ | | Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik | +---+----------------+---------------+--------+-----------------+ | 13|Ureditev pravic |Vlada RS | 2013 |Zakonska | | |intelektualne |(gospodarstvo, | |ureditev | | |lastnine med |znanost, | | | | |deležniki pri |tehnologija, | | | | |komercializaciji|inovacije) | | | | |raziskovalnih | | | | | |rezultatov | | | | +---+----------------+---------------+--------+-----------------+ | 14|Vzpostavitev |Vlada RS | 2012 |Število | | |podpore |(znanost, | |podprtih | | |patentiranju na |tehnologija, | |patentnih | | |JRO |inovacije, | |prijav JRO | | | |visoko šolstvo)| |Delež podprtih | | | | | |patentnih | | | | | |prijav, ki so | | | | | |pripeljale do | | | | | |podeljenega | | | | | |patenta | | | | | |Delež podprtih | | | | | |patentnih | | | | | |prijav, ki so | | | | | |pripeljale do | | | | | |komercializacije | | | | | |patenta | +---+----------------+---------------+--------+-----------------+ | 15|Vzpostavitev |Vlada RS | 2012 |Število | | |sheme za |(znanost, | |novoustanovljenih| | |spodbujanje |tehnologija, | |podjetij med | | |podjetnosti |inovacije, | |mladimi | | |mladih doktorjev|visoko šolstvo)| |doktorji | | |znanosti15 | | | | +---+----------------+---------------+--------+-----------------+ | 16|Krepitev TTO za |Vlada RS | 2012– |Prihodki JRO | | |prenos znanja iz|(znanost, | 2020 |od licenc | | |JRO v |tehnologija, | 2011 |Nova podjetja, | | |gospodarstvo. |inovacije, | |izhajajoča iz | | |Vzpostavitev |visoko šolstvo)| |JRO (število | | |sistema za | | |podjetij, | | |vrednotenje TTO | | |število | | | | | |zaposlenih, | | | | | |prihodki) | | | | | |Število | | | | | |patentov JRO, | | | | | |ki so bili | | | | | |komercializirani | | | | | |v enem letu po | | | | | |podelitvi | | | | | |patenta | +---+----------------+---------------+--------+-----------------+ | 17|Pritegnitev JRO |Vlada RS | 2011– |Delež sredstev | | |k reševanju |(znanost, | 2020 |za osrednje | | |nastalih izzivov|tehnologija, | |družbene | | |družbenega |inovacije, | |izzive v | | |razvoja |visoko šolstvo)| |državnih | | | | | |proračunskih | | | | | |sredstvih za | | | | | |raziskovalno- | | | | | |razvojno | | | | | |dejavnost | | | | | |(npr. cilja | | | | | |»učinkovita | | | | | |raba naravnih | | | | | |virov in | | | | | |energije« in | | | | | |»obnovljivi | | | | | |viri | | | | | |energije«) | +---+----------------+---------------+--------+-----------------+
3.3 Sodelovanje na raziskovalno-razvojnem področju v EU in svetu
Naraščajoča globalizacija zahteva krepitev znanstveno-tehnološke odličnosti in trajnostnega razvoja. Brez povečanja znanstveno-tehnološkega sodelovanja v evropskem in svetovnem merilu ni mogoče učinkovito odgovoriti na izzive, ki presegajo meje držav in celin. Globalizacija zahteva drugačne pristope in metode na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Usklajevanje raziskovalno-razvojnih politik, instrumentov in ukrepov je na globalni mednarodni ravni postalo nujnost, ki je zavezujoča tudi za Slovenijo. Mednarodno raziskovalno-razvojno sodelovanje mora temeljiti na načelih vzajemnosti, enakopravnosti in skupne blaginje ter na ustreznem varstvu intelektualne lastnine. To sodelovanje je ključnega pomena za razvoj, delitev in razširjanje znanja po vsem svetu ter je podlaga za spodbujanje pretoka raziskovalcev in »kroženje možganov« v duhu krepitve evropskega raziskovalnega prostora in širše.
Stanje
Slovenija v okvirnih programih EU za raziskave (OP) uradno sodeluje od leta 1999 in v 7. okvirnem programu po začasnih podatkih Evropske komisije (EK) za prvi dve leti predstavlja 0,9 % sodelujočih, s čimer pridobiva 0,6 % vseh razdeljenih sredstev EK, kar je relativno uspešno glede na to, da ima 0,4 % prebivalstva EU. Po drugi strani pa nas le okoli 15-odstotna stopnja uspešnosti prijaviteljev (število sodelujočih v sprejetih projektih v primerjavi s številom v prijavljenih projektih) uvršča med zadnje v EU (na 24. oziroma 25. mesto v EU-27), kar kaže na slabo pripravljenost prijav. Prav tako Slovenija ni preveč uspešna pri številu koordinatorjev projektov in sodelovanju v razpisih Evropskega raziskovalnega sveta, bolje pa sodeluje v medvladnih programih EUREKA in COST.
Dvostransko sodelovanje Slovenije na raziskovalno-razvojnem področju se je, zaradi čim večje prepoznavnosti slovenskih raziskav in razvoja v evropskem okviru in širše, pospešeno razvijalo vse od slovenske osamosvojitve. Cilj je bil čim hitrejša vključitev v EU in poglabljanje sodelovanja tudi z drugimi državami (sosednje države, države Zahodnega Balkana, razvite zunajevropske in regionalno pomembne države). Z novo strategijo želimo do leta 2020 preseči mobilnost v okviru dvostranskega sodelovanja in jo nadgraditi, zlasti s prednostnimi državami v slovenski zunanji politiki.
Slovenija začenja sodelovanje tudi v dejavnostih OECD in Evropske vesoljske agencije (ESA).
Cilji
Cilj je izboljšati mednarodno sodelovanje, in sicer:
1.
Povečati obseg mednarodnega večstranskega sodelovanja
Podpirali bomo odpiranje slovenskega raziskovalno-razvojnega prostora v državah članicah EU in pridruženih državah okvirnim programom EU – predvsem s sistemom nacionalnih oseb za stike (NCP) za OP EU in predstavniki v ustreznih programskih odborih pri Evropski komisiji – ki ga je treba prilagoditi spremenjenim okoliščinam. Pri razvoju ali vstopanju v nove instrumente bomo stremeli k enostavnosti, preglednosti in preprečevanju podvajanja le-teh, da bo sistem čim bolj enostaven za raziskovalce in poslovni sektor. S finančnimi spodbudami bomo nadalje podpirali vključevanje slovenskih raziskovalcev v evropske raziskovalne programe in mreže tako, da bodo v največji meri vključevali tudi podjetja, ki razvijajo in/ali komercializirajo novo znanja.
2.
Povečati obseg mednarodnega dvostranskega sodelovanja
Usmerjeno bo na sosednje države in regije, države Zahodnega Balkana in t. i. BRIK države (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), ki postajajo nova svetovna središča raziskav in razvoja, ter na druge raziskovalno komplementarne države.
Dvostransko sodelovanje z najrazvitejšimi državami sveta, kot na primer ZDA, Koreja in Japonska, bomo nadgrajevali, sodelovanje z drugimi državami pa podpirali v skladu z interesi znanstvene sfere in zunanjepolitičnimi usmeritvami Republike Slovenije. Slovenija mora z dvostranskimi raziskovalnimi projekti in drugim sodelovanjem z državami Jugovzhodne Evrope, še zlasti Zahodnega Balkana, postati privlačna država za vrhunske raziskovalce in podjetja iz teh okolij.
Poseben poudarek bo na čezmejnem raziskovalno-razvojnem sodelovanju, ki ima najneposrednejši učinek na prenos znanja v lokalno gospodarstvo.
Iz financiranja pretežno mobilnosti bomo postopno prešli k spodbujanju raziskovalnih projektov kot prevladujoči obliki dvostranskega sodelovanja.
Nove smernice bodo zapisane v Načrtu razvoja dvostranskega mednarodnega sodelovanja RS na področju raziskav in razvoja 2012–2020. Za njegovo pripravo je odgovorno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki ga posreduje v sprejem Vladi RS.
Ukrepi
+----+--------------+----------------+----------+---------------+ | | Ključni | | | Izbrani | | | področni cilj| | | kazalnik | | | | | | s ciljnimi | | | | | | vrednostmi | +----+--------------+----------------+----------+---------------+ | |Ciljno | | |Mednarodne | | |usmerjeno in | | |znanstvene | | |kakovostno | | |objave | | |mednarodno | | |(znanstvene | | |sodelovanje | | |objave v | | | | | |soavtorstvu s | | | | | |tujimi | | | | | |raziskovalci) v| | | | | |publikacijah | | | | | |najvišje | | | | | |kategorije na | | | | | |milijon | | | | | |prebivalcev | +----+--------------+----------------+----------+---------------+ | | Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik | +----+--------------+----------------+----------+---------------+ | 18 |Ukrepi za |Vlada RS |2011–2020 |Proračunska | | |povečanje |(znanost, | |sredstva za | | |obsega |tehnologija, | |mednarodno | | |mednarodnega |inovacije) | |sodelovanje | | |sodelovanja | | |Povečanje | | |in obsega | | |števila | | |udeležbe | | |znanstvenih | | |slovenskih | | |objav v | | |partnerjev v | | |soavtorstvu s | | |mednarodnih | | |tujimi | | |raziskovalnih | | |raziskovalci | | |projektih | | |Višina | | | | | |nacionalnih | | | | | |sredstev v | | | | | |mednarodnih | | | | | |raziskovalnih | | | | | |projektih s | | | | | |slovensko | | | | | |udeležbo (brez | | | | | |raziskovalne | | | | | |infrastrukture)| | | | | |Višina tujih | | | | | |sredstev, ki | | | | | |jih pridobijo | | | | | |slovenski | | | | | |raziskovalci s | | | | | |sodelovanjem v | | | | | |mednarodnih | | | | | |raziskovalnih | | | | | |projektih (brez| | | | | |raziskovalne | | | | | |infrastrukture)| +----+--------------+----------------+----------+---------------+ | 19 |Načrt razvoja |Vlada RS | 2012 |Sprejem načrta | | |dvostranskega |(znanost, | |Delež | | |mednarodnega |tehnologija, | |prioritetnih | | |sodelovanja RS|inovacije) | |držav v | | |na področju | | |vrednosti vseh | | |raziskav in | | |dvostranskih | | |razvoja 2012- | | |pogodb | | |2020 | | |Delež | | | | | |raziskovalnih | | | | | |projektov v | | | | | |skupnih | | | | | |sredstvih za | | | | | |dvostransko | | | | | |sodelovanje | | | | | |Višina sredstev| | | | | |za bilateralne | | | | | |znanstvene | | | | | |projekte | +----+--------------+----------------+----------+---------------+
3.4 Javno financiranje raziskav in razvoja
Javno vlaganje v raziskave in razvoj je eden temeljnih stebrov raziskovalnega in inovacijskega sistema, saj največkrat določa njegov rezultat in je pogoj za avtonomno znanstveno delo. Za učinkovito izvajanje ciljev RISS je potrebno zagotoviti dolgoročno stabilno financiranje raziskovalnih in razvojnih aktivnosti. Višina zasebnih vlaganj na drugi strani ne pomeni le vhodne spremenljivke v ta sistem, ampak prav tako izraža delovanje sistema samega. Barcelonski cilj kot del lizbonske strategije v državah EU postavlja za cilj vlaganje v znanost in razvoj v višini 3 % BDP. Tretjina (1 %) teh vlaganj naj bi prišla iz javnih sredstev, dve tretjini (2 %) pa iz gospodarstva. Večina držav članic EU tega cilja še ne dosega, Slovenija bo ob trenutnih trendih cilj javnih vlaganj dosegla že do leta 2012.
Stanje
Za financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti v Sloveniji je značilno naslednje:
-
Kljub začetni ambiciji o realizaciji Barcelonskega cilja 3 % BDP za raziskave in razvoj do leta 2010 tudi v Sloveniji je pri nas delež sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost leta 2008 dosegel le 1,65 % BDP ali 616,9 mio EUR bruto domačih izdatkov. Pri tem je bil delež državnega proračuna 0,52 % BDP ali 193,1 mio EUR, delež celotnih javnih virov (skupaj z javnimi prilivi iz tujine) pa 0,57 % BDP ali 212,9 mio eur.
-
iz državnih proračunskih sredstev za raziskave in razvoj (RR) (kar je nekoliko drugačen agregat od barcelonskega)(16) je Slovenija v letu 2008 namenila državnemu sektorju oz. JRZ 45,8 %, visokošolskemu sektorju oz. visokošolskim zavodom 41,2 %, sledijo poslovni sektor z 12,2 %, zasebni nepridobitni sektor z 0,7 % in tujina z 0,1 %. Številka o deležu proračunskih sredstev za RR v visokošolskem sektorju je prenizka, saj se ta čas v statističnem poročilu ne prikazuje denar, s katerim država pokriva raziskovalno delo, ki ga visokošolski učitelji opravljajo v okviru svoje redne zaposlitve. Ta denar se všteva v sredstva za pedagoško dejavnost, kar bo treba v prihodnje korigirati.
-
Sredstva za raziskave v poslovnem sektorju so, razumljivo, namenjena skoraj izključno naravoslovnim in tehniškim vedam (99 %), medtem ko je delež sredstev za te vede v raziskavah JRO 77 %, za družboslovje in humanistiko pa 23 % (podatki za 2008). Za Slovenijo je, nadalje, značilna razmeroma nizka poraba sredstev za raziskave in razvoj v storitvenem sektorju (v letu 2008 so storitvene dejavnosti porabile 16 % sredstev, potrošenih za raziskave v poslovnem sektorju in hkrati prispevale 55 % dodane vrednosti, ustvarjene v gospodarstvu).
Za sistem financiranja raziskovalne dejavnosti v Sloveniji je značilno razmeroma veliko različnih instrumentov, kar vodi v njegovo drobljenje in zmanjšuje učinkovitost vloženih sredstev. Prav tako še nismo razvili celovitega sistema ex-post analize znanstvenih rezultatov, s čimer bi lahko merili konkretne družbene učinke raziskovalnega dela, ki ga financira država.
Cilji
Cilj je izboljšati sistem javnega financiranja raziskav in inovacij. To bomo dosegli z:
1.
večanjem sredstev za razvojno-raziskovalno dejavnost
V letu 2010 je vlada sprejela cilj, da bo Slovenija do leta 2020 dosegla skupna vlaganja javnega in zasebnega sektorja v raziskave in razvoj v višini 3 % BDP. Koalicijski sporazum 2008-2012 predvideva v ta namen javna vlaganja v višini 1 % BDP že v letu 2012.
Svet za znanost in tehnologijo je v izhodiščih za RISS postavil ta cilj še višje – 3,6 % BDP skupnih naložb do leta 2020, od tega 1,2 % BDP javnih sredstev. V Sloveniji se bo povečal delež sredstev za raziskovalno in inovacijsko dejavnost v okviru sredstev evropske kohezijske politike v tekočem in v prihodnjem programskem obdobju.
Povečanje javnega vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost bomo dosegli z rastjo nacionalnih in strukturnih sredstev namenjenih za raziskovalno-razvojno dejavnost. Delež slednjih se bo v prihodnji finančni perspektivi povečal, nacionalna, strukturna in druga evropska sredstva (npr. operativni programi) pa se bodo uporabljala sinergično. Področja in aktivnosti za razvoj raziskovalnega in inovacijskega sistema v programskem obdobju EU 2014-2020 bodo opredeljene v Načrtu razvoja raziskovalnega in inovacijskega sistema z nacionalnimi in strukturnimi sredstvi 2014–2020. Za njegovo pripravo sta odgovorna Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga posredujeta v sprejem Vladi RS.
2.
Spodbuditi temeljne(17) raziskave
Raziskovalna politika bo podpirala temeljno raziskovanje, ki ima največji pomen za razvoj znanosti in družbeni razvoj, ter bo ob višanju javnega vlaganja vanj povečevala sredstva. Brez odlične znanosti ni možnosti za uspešno aplikativno delo in prenos v gospodarstvo, obenem pa ni dovolj le produkcija samo akademskega znanja – brez možne in dejanske uvedbe v gospodarstvo. Pri tem se tradicionalna meja med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami vse bolj briše. Temeljne raziskave, ki ne bodo omejene s prioritetnimi področji, se bodo izvajale komplementarno s projekti in rednim delom na univerzah, s čimer bo zagotovljen prenos odličnega znanja na prihodnje generacije.
3.
Spodbujati projekte v sodelovanju z inovativnim gospodarstvom
Ob višanju vlaganja javnih sredstev za raziskave in razvoj bomo namenili dodatna sredstva spodbudam za projekte v sodelovanju z inovativnim gospodarstvom, s končnim ciljem doseči razmerje 60 : 40 v prid slednjim.
4.
Povečati diverzifikacijo virov financiranja raziskovalne in inovacijske dejavnosti in v tem okviru zagotoviti okolje za razvoj donatorstva kot čedalje pomembnejšega zasebnega vira financiranja
Pospeševali bomo donatorstvo v znanost in raziskovanje, med drugim z davčnimi olajšavami. Dolgoročni razvoj donatorstva je nujen zaradi boljše povezanosti raziskovalne dejavnosti z družbo in posledično izboljšanim položajem (ugledom) raziskovalcev in inovatorjev v družbi. Ključni predpogoj za donatorstvo je zaupanje v znanost kot katalizator razvoja in vzpostavljanja kreativne, na znanju temelječe družbe. Glede na to, da je segment donatorstva v razvitih državah pomemben vir sofinanciranja raziskovalnih aktivnosti je cilj RISS spodbuditi dolgoročni razvoj tega segmenta v družbi, tudi prek davčnih olajšav pri čemer pa gre za trajni proces, ki ima mnogo daljši horizont kot ga ima predvidoma trenutna finančna kriza.
5.
Spodbuditi vlaganje v raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju
Posebno pozornost je treba nameniti vlaganju v raziskovalno-razvojna gospodarstva. Za spodbujanje tega vlaganja so izjemno pomembni podporni ukrepi države, kakršni so celoviti viri financiranja za razvoj proizvodov, procesov in storitev, davčne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj ter razvoj trga. Ukrepi za spodbujanje vlaganja v raziskovalno-razvojna gospodarstva so podrobneje opredeljeni v poglavju 5.1.
Cilji in ukrepi
+----+---------------+---------------+----------+---------------+ | | Ključni | | | Izbrani | | | področni cilj | | | kazalniki | | | | | | s ciljnimi | | | | | | vrednostmi | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | |Doseči visoko | | |Javno vlaganje | | |vlaganje v | | |v raziskave in | | |raziskovalno- | | |razvoj kot % | | |razvojno | | |BDP | | |dejavnost | | |in kot posredni| | |skladno z | | |učinek | | |nacionalnimi | | |Bruto domači | | |vrednostmi za | | |izdatki za | | |t. i. | | |raziskave in | | |barcelonski | | |razvoj kot % | | |cilj | | |BDP | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | | Ukrepi | Nosilec | Rok | Kazalnik | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 20 |Učinkovita |Vlada RS |2011–2020 |Izboljšane | | |uporaba javnih |(znanost, | |vrednosti | | |sredstev za |tehnologija, | |kazalnikov | | |raziskave in |inovacije, | |učinka | | |razvoj |visoko šolstvo,| |(output) glede | | | |gospodarstvo) | |na vložek | | | | | |(input) | | | | | |Izboljšane | | | | | |vrednosti | | | | | |kazalnikov | | | | | |učinka (output)| | | | | |glede na vložek| | | | | |(input) za vsaj| | | | | |20% | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 21 |Davčne |Vlada RS |2013–2020 |Izpopolnjevanje| | |olajšave |(znanost, | |instrumenta | | |podjetjem kot |tehnologija, | |davčnih olajšav| | |spodbuda za |inovacije, | | | | |vlaganje v |gospodarstvo) | | | | |raziskave in | | | | | |razvoj | | | | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 22 |Spodbujanje |Vlada RS |2011–2020 |60 % javnih | | |raziskovalnih |(znanost, | |sredstev za | | |projektov JRO |tehnologija, | |raziskave in | | |v sodelovanju |inovacije, | |razvoj, | | |z inovativnim |visoko šolstvo)| |usmerjenih v | | |gospodarstvom | | |projekte, pri | | | | | |katerih | | | | | |sodeluje | | | | | |gospodarstvo | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 23 |Spodbujanje |Vlada RS |2011–2020 |Višanje | | |temeljnih |(znanost) | |sredstev za | | |raziskav | | |temeljne | | | | | |raziskave | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 24 |Večanje deleža |Vlada RS |2011–2020 |Rast odstotnih | | |sredstev za |(znanost, | |deležev | | |raziskovalno- |tehnologija, | | | | |razvojno in |inovacije, | | | | |inovacijsko |visoko šolstvo,| | | | |dejavnost v |gospodarstvo) | | | | |strukturnih | | | | | |skladih | | | | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 25 |Dokument |Vlada RS | 2011 |Dokument | | |Sinergična |(znanost, | | | | |uporabo |tehnologija, | | | | |sredstev |inovacije, | | | | |različnih |gospodarstvo, | | | | |virov za |regionalna | | | | |krepitev |politika, | | | | |raziskovalnega |razvoj, | | | | |in |evropske | | | | |inovacijskega |zadeve) | | | | |sistema | | | | | |(nacionalni, | | | | | |strukturni in | | | | | |evropski, | | | | | |kakršni so OP | | | | | |in CIP) | | | | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 26 |Akcijski načrt |Vlada RS | 2013 |Sprejem načrta | | |financiranja |(znanost, | | | | |krepitve |tehnologija, | | | | |raziskovalnega |inovacije, | | | | |in |gospodarstvo, | | | | |inovacijskega |regionalna | | | | |sistema z |politika, | | | | |nacionalnimi |razvoj, | | | | |in |evropske | | | | |strukturnimi |zadeve, | | | | |sredstvi 2014– |finance) | | | | |2020 | | | | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 27 |Vzpostavitev |Vlada RS | 2015 |Zakonska | | |okvira za |(znanost, | |ureditev | | |razvoj |tehnologija, | | | | |donatorstva |inovacije, | | | | |pri vlaganju v |visoko šolstvo)| | | | |raziskave in | | | | | |razvoj | | | | +----+---------------+---------------+----------+---------------+
3.5 Etika v raziskavah in pri raziskovalcih
Naraščajoča vpetost raziskav in inovacij v družbeno okolje ter reševanje temeljnih družbenih problemov in vprašanj, skupaj s težavnostjo ocenjevanja posledic raziskovalno-razvojne dejavnosti na življenje ljudi in na okolje, ustvarjata vedno večjo potrebo po etični ozaveščenosti raziskovalcev. Hkrati pa raziskovalni poklic zahteva čvrsto integriteto in poudarjen čut za odgovornost, saj se še zlasti v majhnem prostoru, kakršen je slovenski, velikokrat znajdejo v položajih, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot nasprotje interesov ali pa bi lahko škodili ugledu raziskovalne ustanove in raziskovalnega poklica na splošno.
Stanje
V Sloveniji se z vprašanji etike v raziskavah ukvarjata Komisija RS za medicinsko etiko, ki je neodvisno telo, in Etična komisija za poskuse na živalih, ki deluje na Ministrstvu za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano. Komisija RS za medicinsko etiko ima dolgo tradicijo, je ena najstarejših nacionalnih etičnih komisij na svetu in je prispevala svoj delež tudi k oblikovanju evropskih etičnih standardov za biomedicinske raziskave na človeku. Sem se prištevata Oviedska konvencija Sveta Evrope o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino in Dodatni protokol o biomedicinskih raziskavah k Oviedski konvenciji. Oba sta pravno-etična instrumenta z zakonsko močjo, Slovenija ju je ratificirala med prvimi državami in sta, kar zadeva etiko raziskav na človeku, neposredno uporabna v praksi. Slovenija ima nekatere posebne vidike urejene v posameznih zakonih, na primer raziskave na človeških zarodkih, ravnanje s človeškimi celicami in tkivi ter drugo. Sicer pa sprotno sledi razvoju etike v biomedicini in še naprej sodeluje pri izdelavi mednarodnih standardov, npr. smernic za etično ocenjevanje raziskav.
Deloma še odprt pa je etični nadzor nad raziskavami na drugih področjih, na primer v družboslovju, kjer se prav tako lahko kršijo pravice ljudi, vključenih v raziskave. S hitrim razvojem znanosti in uporabe njenih dosežkov je potreba po etičnem ocenjevanju vseh znanstvenih projektov kot pogoju za začetek dela vse izrazitejša. To velja tudi za področja, na katerih je verjetnost neposrednih kršitev človekovih pravic in etičnih norm na videz majhna. Upoštevati je treba tudi možnost t. i. dvojne rabe dosežkov. Tu gre lahko za nepredvideno zlorabo – izdelavo novega orožja ali sredstev za zločinsko ali teroristično dejavnost, nesprejemljive posege v korist posameznika in družbe. Skladno s tendencami v razvitem svetu bo smiselno proučiti tudi etični nadzor nad objavljanjem, ki ne sme prizadeti svobode znanosti in svobode širjenja njenih rezultatov. Vsekakor bo treba dopolnjevati zakonodajo in pravno ureditev skladno z razvojem po svetu. Poleg tega bo pomembno sprejeti kodekse moralne integritete in dobre prakse v znanosti, ki bodo podlaga za oblikovanje takšnih kodeksov tudi v vseh znanstvenih ustanovah.
Cilji
Cilj je zagotoviti visoko raven etičnosti raziskovalcev pri delu in navzven.
1.
Za ocenjevanje etičnosti raziskav zunaj biomedicine se kažejo potrebe po novih neodvisnih področnih komisijah za raziskovalno etiko. V sodelovanju z vsemi deležniki bomo pripravili sistemsko institucionalno ureditev obravnave etičnih vprašanj v znanosti na vseh pomembnih področjih po zgledu držav Evropske unije.
2.
Sprejeti bo treba nacionalni kodeks etike in poštenja ter dobre prakse v znanosti. Na njem lahko temeljijo kodeksi posameznih raziskovalnih ustanov.
3.
Vzpostaviti je treba častno razsodišče za znanstveno področje.
Ukrepi
+----+--------------------+-------------+--------+--------------+ | | Ključni | | | | | |področni cilj | | | | +----+--------------------+-------------+--------+--------------+ | |Visoki etični | | | | | |standardi v | | | | | |javni | | | | | |raziskovalno- | | | | | |razvojni | | | | | |dejavnosti v | | | | | |Sloveniji | | | | +----+--------------------+-------------+--------+--------------+ | | Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik | +----+--------------------+-------------+--------+--------------+ | 28 |Vzpostavitev |Vlada RS | 2012 |Ustanovitev | | |častnega |(znanost), | |častnega | | |razsodišča za |SAZU | |razsodišča za | | |znanstveno | | |znanstveno | | |področje, | | |področje | | |sestavljenega | | | | | |iz vrhunskih, | | | | | |nepristranskih | | | | | |in etično | | | | | |neoporečnih | | | | | |članov | | | | | |znanstvene | | | | | |skupnosti | | | | +----+--------------------+-------------+--------+--------------+ | 29 |Institucionalizirana|Vlada RS | 2012 |Sprejet načrt | | |obravnava |(znanost), | | | | |etičnih |SAZU | | | | |vprašanj v | | | | | |znanosti | | | | +----+--------------------+-------------+--------+--------------+ | 30 |Javna razprava |Vlada RS | 2014 |Oblikovanje | | |o smernicah za |(znanost), | |smernic v | | |etiko v |SAZU | |nacionalnem | | |znanosti | | |kodeksu | | | | | |etike, | | | | | |moralne | | | | | |integritete | | | | | |in dobre | | | | | |prakse v | | | | | |znanosti | +----+--------------------+-------------+--------+--------------+
4 VZPOSTAVITEV ZMOGLJIVOSTI V PODPORO RAZISKAVAM IN INOVACIJAM
4.
1 Krepitev človeških virov
V Sloveniji zavest o pomenu razvoja človeških virov obstaja že dolgo. Vzporedno s priznavanjem pomena znanosti za splošen družbeni in gospodarski razvoj ima tudi krepitev človeških virov v znanosti prednostno mesto v srednjeročnih nacionalnih raziskovalnih in razvojnih programih.
Stanje
V letu 2008 je bilo v Sloveniji v raziskovalno-razvojni dejavnosti zaposlenih 16.243 oseb, od tega 10.124 (62 %) raziskovalcev. Merjeno z ekvivalentom polne zaposlenosti (FTE) smo imeli tega leta skupaj 7032 FTE raziskovalcev, od tega 3058 (43 %) v poslovnem sektorju, 2156 (31 %) v državnem sektorju (JRZ), 1795 (26 %) v visokošolskem in le 23 (0,33 %) v zasebnem neprofitnem sektorju. Največjo rast med raziskovalci smo beležili v poslovnem sektorju, in sicer za 58% med letoma 2005 in 2008. Delež FTE raziskovalcev v poslovnem sektorju je tako v letu 2008 dosegel 43 %, kar je nekoliko pod povprečjem EU 27 (46 %). Pri mednarodni primerjavi deleža FTE raziskovalcev med zaposlenimi se Slovenija z 0,71 % uvršča nad povprečje EU 27 (0,68 %) in še vedno pod povprečje EU 15 (0,75%).
Delež zaposlenih z doktoratom se postopno krepi. Leta 1990 je bilo med zaposlenimi v razvojno-raziskovalni dejavnosti doktorjev znanosti samo 12 %, leta 2008 pa 25 %. Delež doktorjev znanosti med raziskovalci je bil v istem letu 41 % (npr. Irska 39 %), od tega najmanjši delež v poslovnem sektorju (10 %, na Irskem 14 %) v visokošolskem sektorju pa jih je 62 % (na Irskem 56 %) in v državnem 46 % (na Irskem 71 %).
S strukturo slovenskih raziskovalcev po starosti in spolu smo lahko zadovoljni, saj se veča delež raziskovalcev, starih do 34 let. Ta delež je leta 1990 znašal 34 %, v letu 2008 pa že 39 %. Hkrati se v program mladih raziskovalcev vključuje tudi vse več žensk, sploh v biotehniških vedah, medicini, družboslovju in slednjič v humanistiki, kjer imajo ženske tudi večinski delež. Trenutni delež žensk med raziskovalci za Slovenijo znaša 34 % in presega povprečje EU 27 (30 %). Kljub temu je bilo leta 2007 v akademskem sektorju med rednimi profesorji le 17 % žensk.
Med zaposlenimi raziskovalci jih po podatkih iz leta 2008 največ dela na področju tehniških ved (42 %) in naravoslovja (34 %), sledijo pa družboslovje (9 %), medicinske (7 %), humanistične (5 %) in biotehniške vede (3 %).
Cilji
Cilj je doseči večjo razvitost človeških virov, in sicer:
1.
Povečati število raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu
Vrhunsko osebje bomo privabljali z uvedbo spodbujevalnih ukrepov iz davčne, delovnopravne, priselitvene in druge zakonodaje. Oblikovali bomo celovit sistem spodbujevalnih mehanizmov za povečanje mobilnosti kadrov med JRO in gospodarstvom, za zaposlovanje raziskovalcev v podjetjih, »najem« raziskovalcev in krepitev raziskovalno-razvojnih sposobnosti v gospodarstvu. Stroški delodajalcev za raziskovalce in razvojnike v podjetjih bodo postali primerljivi ali nižji od tistih v sosednjih in drugih primerljivih državah.
Poseben poudarek bo na kadrih v naravoslovju in tehniki, vključno s spodbujanem študija teh področij na terciarni ravni. Poleg razvojnega kadra je v gospodarstvu v inovacijske procese treba vključevati čim širši krog zaposlenih.
2.
Povečati število doktorjev znanosti
Pri določanju števila kandidatov, ki jim bo država sofinancirala stroške doktorskega študija, se bo pri izbiri področij varoval celosten razvoj vseh disciplin, še zlasti pa bo več sredstev za področja, ki bodo določena kot nacionalne prioritete na osnovi prepoznanih kompetenc in konkurenčnih prednosti v znanosti in gospodarstvu.
3.
Krepiti usposobljenost kadrov
Načrtno je treba krepiti usposobljenost kadrov, ki temelji na vseživljenjskem učenju. Za raziskovalce je še zlasti pomembno novo znanje, ki se navezuje na pridobivanje veščin za vodenje ter pripravo nacionalnih in mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektov, poleg tega jih je treba opremiti z znanjem o rabi menedžerskih tehnik, komuniciranju, upravljanju intelektualne lastnine in podjetništvu.
4.
Zagotoviti učinkovito medinstitucionalno in meddržavno mobilnost raziskovalcev
Omogočili bomo povezovanje in pretok raziskovalcev med JRO. K temu bo svoje prispevalo tudi izenačenje statusa raziskovalcev na inštitutih in pedagoških delavcev na univerzah. Načrtno bomo spodbujali povezovanje in pretok med JRO in gospodarstvom, in sicer po tehnoloških platformah in drugih mehanizmih.
Slovenija se mora glede intelektualnih in delovnih selitev na znanstvenem področju bolj odpreti EU in svetu. Zato bomo spodbujali mednarodni mobilnost raziskovalcev, ki pomembno prispeva k njihovi kakovosti in k privlačnosti raziskovalnih karier.
Načrtno bomo spodbujali povezovanje in pretok raziskovalcev med JRO in gospodarstvom ter vključevanje vrhunskih strokovnjakov iz podjetij v izobraževalni in raziskovalni sistem.
5.
Izboljšati karierne priložnosti za raziskovalce in vključitev načela enakih možnosti spolov
Osnovni pogoj za vzpostavitev kariernih priložnosti raziskovalcev je učinkovita informacijska mreža o možnostih raziskovalnega dela v Sloveniji in tujini. Treba je ustvariti privlačno bivanjsko okolje, ki bo pritegnilo ljudi iz tujine in spodbujalo mednarodno mobilnost. Temelj vzpostavitve kariernih priložnosti je tudi uvajanje spodbudnih zakonskih določil, ki bodo zagotavljala socialno varnost raziskovalcev, ugodne delovne razmere in jasne postopke za zaposlovanje.
Nacionalno prizadevanje za razvoj raziskovalnih karier bo po vsebinskih izhodiščih in namenu primerljivo z mednarodnim, ne glede na področje raziskovalnega dela, usklajeno pa bo predvsem z evropskimi izhodišči za skupen okvir razvoja znanstvene kariere.
Treba je zmanjšati vertikalno segregacijo, zato pa sta zelo pomembni podpora odločitvene ravni za spremembe in posodobitev raziskovalnih organizacij. Prva je potrebna za sprejetje ukrepov za enakost spolov, za spremembo zakonodaje in usmeritev pozornosti na vlogo spolov v raziskavah, pri pedagoškem delu in upravljanju institucij. Osnovni pogoj za tako podporo je dobra seznanjenost s pomembnostjo enakosti spolov. Zato bomo ob pomoči strokovnega telesa, Komisije za ženske v znanosti, podpirali promocijske dejavnosti, sledili načelu uravnoteženega zastopanja obeh spolov pri imenovanju delovnih teles v pristojnosti MVZT ter pri pripravi pravnih aktov in drugih strateških dokumentov. Področja in aktivnosti za izboljšanje kariernih možnosti za raziskovalce v vseh obdobjih kariere in zagotavljanje načela enakih možnosti spolov bodo opredeljene v Akcijskem načrtu za izboljšanje kariernih možnosti za raziskovalce v vseh obdobjih kariere in zagotavljanje načela enakih možnosti spolov. Za njegovo pripravo sta odgovorna MVZT in MG, ki ga posredujeta v sprejem Vladi RS.
Ukrepi
+----+-----------------+---------------+--------+---------------+ | | Ključni | | | Izbrani | | |področni cilj | | | kazalniki | | | | | | s ciljnimi | | | | | | vrednostmi | +----+-----------------+---------------+--------+---------------+ | | | | |Delež | | | | | |raziskovalcev | | |Močni, | | |v FTE med | | |kakovostni in | | |delovno | | |ustrezno | | |aktivnimi | | |razporejeni | | |Delež | | |človeški viri | | |raziskovalcev | | |v raziskovalni | | |v poslovnem | | |dejavnosti | | |sektorju | | | | | |Delež | | | | | |raziskovalcev | | | | | |s tujim | | | | | |državljanstvom | | | | | |med vsemi | | | | | |raziskovalci | +----+-----------------+---------------+--------+---------------+ | | Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik | +----+-----------------+---------------+--------+---------------+ | 31 |Spodbujanje |Vlada RS | 2011– |Povečanje | | |študija v |(visoko | 2020 |števila | | |naravoslovju |šolstvo, | |diplomantov | | |in tehniških |znanost, | |naravoslovnih | | |vedah |tehnologija, | |in tehniških | | |(štipendije, |inovacije) | |smeri | | |promocija) | | |terciarnega | | | | | |izobraževanja | | | | | |na 1000 | | | | | |prebivalcev v | | | | | |starosti 20–29 | | | | | |let | +----+-----------------+---------------+--------+---------------+ | 32 |Shema za rast |Vlada RS | 2011– |Dvig števila | | |števila in |(znanost, | 2020 |in deleža | | |deleža |tehnologija, | |raziskovalcev | | |raziskovalcev |inovacije, | |v poslovnem | | |v poslovnem |gospodarstvo, | |sektorju | | |sektorju, med |finance) | |(enota: FTE) | | |drugim: | | 2011 |Dvig števila | | |– posodobitev |Vlada RS | |in deleža | | |spodbud za |(znanost, | |doktorjev | | |zaposlovanje |tehnologija, | 2014– |znanosti med | | |raziskovalcev |inovacije) | 2020 |raziskovalci v | | |v poslovnem | | |poslovnem | | |sektorju | | |sektorju | | | | | 2012– |(enota: FTE) | | |-subvencioniranje|Vlada RS | 2014 | | | |ali omejitev |(finance, | | | | |navzgor |znanost, | | | | |prispevkov za |tehnologija, | | | | |socialno |inovacije) | | | | |varstvo, ki | | | | | |jih v | | | | | |podjetjih | | 2014 | | | |plačujejo |Vlada RS | | | | |delodajalci |(znanost, | | | | |– |tehnologija, | | | | |sofinanciranje |inovacije, | | | | |aktivnosti |finance) | | | | |poslovnega |Vlada RS | | | | |sektorja za |(znanost, | | | | |krepitev |tehnologija, | | | | |izobraževanja |inovacije) | | | | |in | | | | | |usposabljanja | | | | | |zaposlenih na | | | | | |področju RR | | | | | |ter | | | | | |organizacijske | | | | | |izboljšave na | | | | | |tem področju | | | | | |– vsebinska | | | | | |razširitev | | | | | |davčne | | | | | |olajšave | | | | | |podjetjem za | | | | | |vlaganje v | | | | | |raziskave in | | | | | |razvoj (ki že | | | | | |vključuje | | | | | |izdatke za | | | | | |nove | | | | | |raziskovalce) | | | | | |z olajšavo za | | | | | |izobraževanje | | | | | |kadrov iz | | | | | |poslovnega | | | | | |sektorja | | | | +----+-----------------+---------------+--------+---------------+ | 33 |Spodbujanje |Vlada RS | 2011– |Delež | | |meddržavne |(znanost, | 2020 |doktorjev | | |mobilnosti |visoko šolstvo,| |znanosti, ki | | |raziskovalcev |tehnologija, | |so v zadnjih | | |– odprava |inovacije) | |10 letih | | |administrativnih,| | |najmanj tri | | |tehničnih in | | |mesece | | |davčnih ovir | | |študirali, | | |za mednarodno | | |delali ali | | |mobilnost v | | |raziskovali v | | |obeh smereh | | |tujini | | |– sistemski | | |Delež | | |ukrepi za | | |raziskovalcev | | |spodbujanje | | |s tujim | | |mednarodne | | |državljanstvom | | |mobilnosti v | | |med vsemi | | |obeh smereh, | | |raziskovalci | | |med drugim | | |Delež tujih | | |– oblikovanje | | |študentov med | | |mednarodno | | |novimi | | |združljivih | | |doktorji | | |mehanizmov za | | |znanosti | | |priznavanje | | | | | |kvalifikacij | | | | | |raziskovalcev | | | | +----+-----------------+---------------+--------+---------------+ | 34 |Akcijski načrt |Vlada RS | 2012 |Sprejem | | |za izboljšanje |(znanost, | |akcijskega | | |kariernih |tehnologija, | |načrta | | |možnosti za |inovacije) | | | | |raziskovalce v | | | | | |vseh obdobjih | | | | | |kariere in | | | | | |zagotavljanje | | | | | |načela enakih | | | | | |možnosti | | | | | |spolov | | | | +----+-----------------+---------------+--------+---------------+
4.2 Specializacija
Za uspešnost v globalnem svetu je potrebna odličnost v svetovnem merilu. Podobno kakor v ekonomski teoriji primerjalnih prednosti pomanjkanje kritične mase in omejena sredstva v manjših in manj razvitih regijah zaradi kompleksnosti znanstvenih problemov in velikosti potrebnega vlaganja v infrastrukturo govorijo v prid koncentraciji znanja in kompetenc na izbranih področjih. Taka zasnova specializacije države ali regije, ki izkorišča lokalne prednosti, danosti in značilnosti ter preteklo vlaganje v vzpostavitev zmogljivosti in znanstvene odličnosti, omogoča nastanek kakovostne domače kompetence in vodilnega mesta na teh področjih, ob kar najsmotrnejši uporabi finančnih sredstev.
Stanje
Resolucija NRRP 2006–2010 je po zgledu srednjeevropskih prednostnih nalog predvidela pet širokih prednostnih področij (informacijske in komunikacijske tehnologije, napredni (novi) sintetični kovinski in nekovinski materiali in nanotehnologije, kompleksni sistemi in inovativne tehnologije, tehnologije za trajnostno gospodarstvo, zdravje in znanost o življenju). Hkrati je opredelila ožja tehnološka področja s študijami tehnološkega predvidevanja. SZT naj bi po dveh letih podrobno ovrednotil uveljavljanje prednosti in jih po potrebi dopolnil.
Področja iz NRRP že zaradi svoje širine niso omogočila izvedbe zasnove specializacije. Do leta 2009 so bila zato sredstva za raziskave in razvoj uravnoteženo razpršena po celotnem spektru dejavnosti, kar ni omogočalo vzpostavitve kritične mase zmogljivosti, ki bi izbranim področjem zagotavljala možnost za kakovost v globalnem merilu.
Čeprav SZT ni ovrednotil prednostih področij, so pretekla leta zaznamovala številna prizadevanja za določitev ožjih prednostnih področij. Študija Tehnološka predvidevanja in slovenske razvojne prioritete (2008, IER) in dokumenti nacionalnih tehnoloških platform so temeljili na kakovostnih analizah, dopolnjenih tudi s kvantitativnimi podatki o nosilnih podjetjih, raziskovalnih skupinah in njihovi usposobljenosti. Pomembna so tudi Poročilo o rezultatih identifikacije ožjih prioritetnih razvojnih tem (2008, TIA) in priporočila vladnega svetovalnega telesa Sveta za konkurenčnost (2009), ki temeljijo na ocenah velikega števila sodelujočih strokovnjakov iz gospodarstva in znanosti. Dodatne usmeritve so bile izdelane na podlagi ocene razpisa za centre odličnosti (2009), ki so jih domači in mednarodni recenzenti ovrednotili glede na družbeni pomen ter kakovost javne raziskovalne sfere in sodelujočega gospodarstva. Na podlagi vseh teh študij je vlada v letu 2010 sprejela in objavila dodatnih sedem ožjih prednostnih področij za kompetenčne centre. Tako določenim 15 področjem smo v preteklih dveh letih z razpisi za centre odličnosti in kompetenčne centre v obdobju do 2013 namenili več kakor 120 mio evrov javnih sredstev ter začeli uresničevati specializacijo slovenske znanosti in tehnologije. Komplementarno k tem področjem je bilo izpostavljenih osem industrijskih sektorjev, ki smo jih podprli s 185 mio evrov v okviru razvojnih centrov slovenskega gospodarstva.
Preteklo prizadevanje nakazuje pot za razvoj specializacijskih področij v Sloveniji. Namesto določitve teh od zgoraj navzdol, kar bi izvedla politika, sicer lahko podprte z izvedenskimi mnenji v študijah tehnološkega predvidevanja ali mnenji gospodarstva in raziskovalcev, bo razvoj področij pametne specializacije vzpostavljen kot stalen in odprt proces, ki vključuje vse ključne deležnike. Uporaba zasnove specializacije se udejanja z večjim obsegom javnih sredstev na izbranih področjih.
Cilja
Cilj je vzpostaviti področja pametne specializacije države ali regije, na katerih se bo Slovenija lahko uveljavila kot odlična in konkurenčna v mednarodnem merilu. RISS kot dolgoročni strateški dokument opredeljuje način oblikovanja in vrednotenja področij specializacije in ne področij samih, ki morajo biti izbrana na podlagi stalnega, vključujočega procesa, odprtega od spodaj navzgor, in utemeljena s primerjalnimi analizami kompetenc na posameznih področjih, ki prispevajo k reševanju družbenih problemov.
Ukrepa za večjo specializacijo:
1.
Vzpostaviti oblikovanje in vrednotenje področij specializacije
To naj bo stalen in od spodaj navzgor odprt proces prepoznavanja in izbire prednostnih področij. Slednja bodo prepoznana na podlagi pobud posameznih deležnikov in utemeljena s primerjalnimi analizami svojih kompetenc, bodisi v raziskovalni in inovacijski, pa tudi industrijski politiki. Izbor in razvoj izbranih prednostnih področij bosta vsako drugo leto podvržena domačim in tujim evalvacijam, ki lahko vodijo do spremembe namenske podpore posameznim prednostnim področjem. Programi bodo tako temeljili na partnerstvu med kakovostnimi deli javnega in zasebnega sektorja, dopolnila pa jih bo vzpostavitev namenskih zmogljivosti (npr. kadri in infrastruktura).
2.
Povečati obseg sredstev na področjih specializacije, ki omogočajo izgradnjo domačih kompetenc ter konkurenčne prednosti v znanosti in gospodarstvu
Na izbrana področja pametne specializacije bomo vlagali dodatna sredstva, pri čemer pa bomo še naprej podpirali tudi projekte na vseh drugih področjih na podlagi odličnosti in perspektivnosti za rast in razvoj, kar bo omogočilo razvoj novega znanja in usposobljenosti ter zagotavljalo znanstveno širino.
Ukrepi
+----+--------------+---------------+---------+-----------------+ | | Ključni cilj | | | Izbrani | | |specializacije| | | kazalniki | | | | | | s ciljnimi | | | | | | vrednostmi | +----+--------------+---------------+---------+-----------------+ | | | | |Znanstvena | | | | | |odličnost | | |Dvig | | |Delež | | |znanstvene in | | |nacionalnih | | |gospodarske | | |znanstvenih | | |konkurenčnosti| | |objav med 10 % | | |Slovenije | | |najbolj | | | | | |citiranih objav | | | | | |na svetu | | | | | | | | | | | |Produktivnost | | | | | |Dodana vrednost | | | | | |na delovno | | | | | |aktivnega | | | | | |prebivalca | | | | | | | | | | | |Tehnološka | | | | | |zahtevnost | | | | | |gospodarstva | | | | | |Delež | | | | | |visokotehnoloških| | | | | |in srednje- | | | | | |visokotehnoloških| | | | | |proizvodov v | | | | | |izvozu | | | | | |proizvodov | +----+--------------+---------------+---------+-----------------+ | | Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik | +----+--------------+---------------+---------+-----------------+ | 35 |Stalno |Vlada RS | 2011– |Primerjalne | | |vrednotenje in|(znanost, | 2020 |analize | | |prepoznavanje |tehnologija, | |konkurenčnih | | |področij |inovacije, | |prednosti in | | |specializacije|gospodarstvo) | |kompetenc | +----+--------------+---------------+---------+-----------------+ | 36 |Vlaganje v |Vlada RS | 2011– |Proračunski | | |razvoj |(znanost, | 2020 |delež za | | |kompetenc in |tehnologija, | |znanost in | | |krepitev |inovacije) | |tehnologijo, | | |razvojnih | | |namenjen | | |jeder na | | |področjem | | |področjih | | |specializacije | | |specializacije| | |Relativni | | | | | |faktor vpliva | | | | | |objav na | | | | | |raziskovalnih | | | | | |področjih, | | | | | |zajetih v | | | | | |področja | | | | | |specializacije, | | | | | |v primerjavi z | | | | | |relativnim | | | | | |faktorjem | | | | | |vpliva za vso | | | | | |Slovenijo | | | | | |– spremembe | | | | | |2010-2014-2020 | | | | | |Izdatki za | | | | | |raziskave in | | | | | |razvoj na | | | | | |raziskovalca v | | | | | |gospodarskih | | | | | |dejavnostih, | | | | | |zajetih v | | | | | |specializacijo, | | | | | |v primerjavi s | | | | | |tovrstnimi | | | | | |izdatki | | | | | |poslovnega | | | | | |sektorja | | | | | |– spremembe | | | | | |2010-2014-2020 | +----+--------------+---------------+---------+-----------------+ | 37 |Pritegnitev |Vlada RS | 2011– |Delež sredstev | | |JRO v |(znanost, | 2020 |za osrednje | | |reševanje |tehnologija, | |družbene izzive | | |obstoječih |inovacije, | |v državnih | | |izzivov |visoko | |proračunskih | | |družbenega |šolstvo) | |sredstvih za | | |razvoja | | |raziskovalno- | | | | | |razvojno | | | | | |dejavnost (npr. | | | | | |cilja | | | | | |»učinkovita | | | | | |raba naravnih | | | | | |virov« in | | | | | |»obnovljivi | | | | | |viri energije«) | +----+--------------+---------------+---------+-----------------+
4.3 Razvoj raziskovalne infrastrukture
Raziskovalne infrastrukture so zmogljivosti, sredstva ali storitve, ki obsegajo večjo opremo ali nabor instrumentov ter dopolnjujejo vire znanja, kakršni so zbirke, arhivi in podatkovne zbirke. So gibalo inovacij in osnovni pogoj za raziskovalno delo, hkrati pa so predvsem srednje in velike infrastrukture ključne tudi za njegovo odličnost in za izvajanje najzahtevnejših raziskav. Okoli 50.000 raziskovalcev iz Evrope vsako leto uporablja vsaj 300 velikih raziskovalnih infrastruktur. Plod tega je od 3.000 do 6.000 raziskovalnih člankov, ki imajo zelo velik vpliv, verige patentov, nova podjetja, izhajajoča iz JRO in pogodbe z industrijo. Njihova uporaba omogoča odgovarjanje na pomembne družbene izzive, kakršni so zdravje ljudi, podnebne spremembe, staranje prebivalstva in dobava energije, z njimi je mogoče uspešno spremljati in se odzivati na spremenjene družbene odnose, vzorce in vedenje posameznikov, industriji pa pomagajo razvijati nove visokozmogljive materiale in zdravila ter spremljati okolje.
Zato je dostop slovenskih raziskovalcev do razvite velike raziskovalne infrastrukture ključen za doseganje in ohranitev znanstvene ravni v državi na globalno primerljivi ravni. Ta dostop je mogoč z zgraditvijo nacionalne raziskovalne infrastrukture in z mednarodnim povezovanjem pri vzpostavitvi skupne take infrastrukture. Do leta 2020 bo v Evropi nared več deset novih raziskovalnih infrastruktur, Evropa pa bo tudi med vodilnimi na svetu glede e-infrastruktur. Mreža vseh raziskovalnih infrastruktur bo krepila človeške vire v znanosti, omogočala prosti pretok ljudi in zamisli v evropskem raziskovalnem prostoru ter s sodelovanjem med visokošolskim sektorjem, gospodarstvom in raziskovalnimi inštituti spodbujala rojstvo novih inovacijskih ekosistemov.
Stanje
Raziskovalna infrastruktura v Sloveniji je močno razpršena (ni ustreznega pregleda nad podvajanjem opreme v institucijah), deloma zastarela, hkrati pa večinoma ne dosega kritične mase in tako ne odličnosti, primerljive z velikimi evropskimi in svetovnimi raziskovalnimi infrastrukturami.
Glavni instrument razvoja raziskovalne infrastrukture so različne oblike sofinanciranja ARRS, ki organizacijam, katerih dejavnost je infrastrukturni pogoj za izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa, subvencionira nakup opreme na podlagi javnih razpisov in z neposredno dodelitvijo sredstev. Za nakup nove opreme ARRS nameni od 2 do 4 mio. evrov na leto, za infrastrukturne programe raziskovalnih institucij pa od 7 do 8 mio. evrov.
Pod konkurenčnimi pogoji je mogoč dostop do večjega dela tuje raziskovalne infrastrukture. Kljub temu so potrebe slovenskih raziskovalcev po dostopu do mednarodnih raziskovalnih infrastruktur (v katerih Slovenija ni članica) dosti večje od dejansko uresničenih.
V letu 2009 je bilo ustanovljenih osem novih centrov odličnosti (CO), od katerih bodo štirje do leta 2013 namenili več od polovice odobrenih sredstev (od 8 do 10 mio. evrov) nakupu opreme in so zato ob odličnih raziskovalcih lahko kritična masa tudi v smislu infrastrukturnega centra: CO nanoznanosti in nanotehnologije, CO za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov, CO nizkoogljične tehnologije in NMR CO za raziskave v biotehnologiji, farmaciji in fiziki snovi.
Cilji
Cilj je zagotoviti dostop do odlične raziskovalne infrastrukture, in sicer:
1.
Bolje izkoristiti obstoječo nacionalno raziskovalno infrastrukturo
Za dostop do raziskovalne opreme, s katero razpolagajo JRO v Sloveniji, bo vzpostavljen transparenten in javno dostopen virtualni center (portal), ki bo omogočal hiter in pregleden prikaz razpoložljivih zmogljivosti ter prijave in informacije za dostop do te opreme za vse deležnike. Tak center se bo povezal s podobnimi v bližnjih državah. S tem bomo opremo povezali in povečali njeno izkoriščenost, omogočena bo mednarodna izmenjava prostih zmogljivosti in vzpostavljen mehanizem za uporabo razpoložljivih zmogljivosti. Država bo še naprej zagotavljala del sredstev za vzdrževanje in delovanje raziskovalne infrastrukture v JRO. Do nje bodo po merilih znanstvene odličnosti in pomembnosti lahko dostopali vsi uporabniki pod enakimi pogoji.
2.
Posodobiti in zgraditi novo raziskovalno infrastrukturo na prednostnih področjih
Za doseganje kritične mase in znanstvene odličnosti bo Slovenija razvijala nacionalno raziskovalno infrastrukturo na prednostnih področjih, ki bodo dopolnjevala področja pametne specializacije in prispevala k uravnoteženemu razvoju družbe. Področja in aktivnosti za doseganje teh ciljev bodo opredeljene v Načrtu razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020. Za njegovo pripravo je odgovoren MVZT, ki ga posreduje v sprejem Vladi RS.Izbor področij bo ocenjen in dopolnjevan skladno s procesom iz poglavja Specializacija.
Dolgoročno je cilj doseči kritično maso in znanstveno odličnost na vsaj enem znanstvenem področju ter v Sloveniji povezati mednarodne partnerje v oblikovanju infrastrukturnega centra na najvišji globalni ravni, to raziskovalno infrastrukturo pa umestiti na dnevni red razvoja raziskovalne infrastrukture v Evropi.
3.
Mednarodno povezovanje pri dostopu do velikih raziskovalnih infrastruktur
Za Slovenijo je smiselno, da si do leta 2020 zagotavlja dostop do velikih raziskovalnih infrastruktur s sodelovanjem v mednarodnih projektih, ocenjenih kot prednostnih in opisanih v nacionalnem Načrtu razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020. Slovenija si bo prizadevala za sodelovanje v mednarodnih infrastrukturnih projektih tako, kakor bo zanjo najprimernejše, pri čemer bo sledila načelu, da morajo biti koristi njenega vložka v mednarodno raziskovalno infrastrukturo za našo znanost večje, kakor če bi sredstva vložili v tovrstno nacionalno infrastrukturo. Pri tem se bo moral slovenski vložek čim bolj porabiti v domačem gospodarstvu oziroma se bo vanj neposredno čim prej vrnil.
Ukrepi
+----+---------------+---------------+----------+---------------+ | | Ključni | | | Izbrani | | | področni cilj | | | kazalnik s | | | | | | ciljnimi | | | | | | vrednostmi | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | |Močna, sodobna,| | |Proračunska | | |dobro | | |sredstva za | | |izrabljena in | | |raziskovalno | | |mednarodno | | |infrastrukturo | | |vpeta | | |(RI) na | | |raziskovalna | | |raziskovalca v | | |infrastruktura | | |javnem sektorju| | |(RI) | | | | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | | Ukrep | Nosilec | Rok | Kazalnik | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 38 |Ureditev |Vlada RS | 2012 |Zakonska | | |odprtega |(znanost, | |ureditev | | |dostopa do |tehnologija, | |Delež zunanjih | | |raziskovalne |inovacije, | |uporabnikov RI | | |infrastrukture |visoko šolstvo)| |v skupnih urah | | |na JRO | | |uporabe opreme | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 39 |Vzpostavitev |Vlada RS | 2012 |Javni dostop do| | |virtualnega |(znanost, | |virtualnega | | |centra za |tehnologija, | |centra | | |dostop do RI in|inovacije) | |Število prijav | | |mehanizma za | | |za proste | | |dostop do | | |zmogljivosti | | |prostih | | |prek | | |zmogljivosti | | |virtualnega | | | | | |centra | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 40 |Koncentracija |Vlada RS | 2012 |Povečanje | | |sredstev za |(znanost, | |sredstev za RI | | |novo RI na |tehnologija, | |na izbranih | | |izbranih |inovacije) | |področjih | | |področjih | | | | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 41 |Vzpostavitev |Vlada RS | 2020 |Dva nova centra| | |domačih centrov|(znanost, | | | | |srednje velike |tehnologija, | | | | |RI |inovacije) | | | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 42 |Zagotovitev |Vlada RS | 2020 |Sedež | | |pogojev za |(znanost, | |Konzorcija | | |evropski center|tehnologija, | |evropske | | |RI v Sloveniji |inovacije) | |raziskovalne | | | | | |infrastrukture | | | | | |v Sloveniji | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 43 |Vključitev v |Vlada RS | 2012 |Mednarodni | | |mednarodne |(znanost, | |centri RI, kjer| | |centre RI |tehnologija, | |sodeluje | | |(projekti) |inovacije) | |Slovenija kot | | | | | |soinvestitorica| | | | | |– | | | | | |sredstva za ta | | | | | |namen kot % | | | | | |vseh sredstev | | | | | |za RI | | | | | |Mednarodni | | | | | |centri RI, kjer| | | | | |sodeluje | | | | | |Slovenija kot | | | | | |uporabnica na | | | | | |podlagi plačane| | | | | |»pristojbine« –| | | | | |sredstva za ta | | | | | |namen kot % | | | | | |vseh sredstev | | | | | |za RI | +----+---------------+---------------+----------+---------------+ | 44 |Sprejem Načrta |Vlada RS | 2011 |Sprejet načrt | | |razvoja |(znanost, | | | | |raziskovalne |tehnologija, | | | | |infrastrukture |inovacije) | | | +----+---------------+---------------+----------+---------------+
4.4 Razvoj podjetniško-inovacijske infrastrukture
Inovacije so eden najpomembnejših elementov rasti gospodarstva ter hkrati odgovor na reševanje družbenih in socialnih izzivov. Podjetniki so tisti, ki imajo osrednjo vlogo v inovacijskem procesu, saj idejam in znanju dodajajo komercialno vrednost in ustvarjajo zaposlitve. Za razvoj konkurenčnega gospodarstva je izredno pomembna vzpostavitev učinkovite podjetniško-inovacijske infrastrukture.
K podjetniško-inovacijski infrastrukturi prištevamo vladne izvajalske institucije, subjekte podpornega okolja, opredeljene v Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1)(18), pa tudi druge javne in zasebne institucije ter finančne posrednike, ki zagotavljajo podporo podjetnikom in podjetjem pri razvoju poslovne ideje.
Medtem ko so raziskave in razvoj še vedno zelo pomemben del inovacijskega procesa, se zaradi spremenjene narave inoviranja in spremenjene vloge deležnikov v tem procesu nova vrednost v gospodarstvu prednostno ustvarja s prepletanjem več dejavnosti. V sodobnem poslovnem okolju poteka inovacijski proces v sodelovanju z dobavitelji, kupci, konkurenco, visokošolskim sektorjem, znanstvenoraziskovalnimi organizacijami in seveda drugimi podjetji. Ta mreža omogoča vsem, še zlasti pa malim inovativnim podjetjem, da premostijo številne ovire in omejitve, vezane na njihovo majhnost, omejenost virov ali stopnjo razvoja, predvsem pa težave pri dostopu do financiranja, partnerstev in trgov, omejene tehnološke zmogljivosti in pomanjkljivo menedžersko znanje.
Podjetniško-inovacijska infrastruktura mora podpirati zasnovo odprtih inovacij in povezovanja v mrežah, ki vključujejo mala, srednja in velika podjetja, visokošolske zavode, raziskovalne inštitute, različne vladne institucije in druge deležnike v inovacijskem procesu. Zagotavljati mora podporo ne le tehnološkim, ampak tudi netehnološkim inovacijam. To pomeni, da je treba nameniti posebno pozornost vodenju, organizacijskim spremembam, novim poslovnim modelom, oblikovanju in ustvarjalnosti, trženju in na splošno razvoju sposobnosti za obvladovanje in prilagajanje spremembam. Netehnološke inovacije in tako kreativna industrija so pomembne zlasti v storitvenih dejavnostih, ki predstavljajo pretežni del slovenskega gospodarstva. Podjetniško-inovacijska infrastruktura vključuje tudi širše zakonodajno okolje in splošno vzdušje, ki spodbuja ustvarjalnost, inovativnost in podjetništvo.
Stanje
Slovenija ima razvito široko podjetniško-inovacijsko infrastrukturo z velikim številom izvajalskih in podpornih institucij, katerih največja pomanjkljivost je velika razdrobljenost in neusklajenost.
Poslanstvo različnih izvajalskih institucij in njihova odgovornost za uresničevanje ciljev razvojne politike nista opredeljena dovolj jasno. Programi in ukrepi se podvajajo, povezovanja med njimi ni, zato je sistem nepregleden, nepopolno izrabljen, premalo učinkovit in neustaljen.