STA novice / Ustavno sodišče razveljavilo zakonsko določbo o petletnem roku za spodbijanje očetovstva
petek, 30.10.2015
Ljubljana, 30. oktobra (STA) - Ustavno sodišče je razveljavilo določbo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva določa rok petih let po rojstvu otroka. Kot pogoj pa ohranja, da mora domnevni oče tožbo vložiti v enem letu od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom, ali je otrok njegov.
Pobudnik ustavne presoje se je na ustavno sodišče obrnil, ker ne more izpodbijati očetovstva starejše hčerke.
Zakon pravico moža, da sodno izpodbija očetovstvo otroka, ki ga je rodila njegova žena v zakonski zvezi ali pred pretekom tristo dni od prenehanja zakonske zveze, namreč časovno omejuje. Domnevni oče mora tožbo vložiti v enem letu od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom, ali je otrok njegov, vendar najkasneje pet let po rojstvu otroka.
Kot navaja ustavno sodišče, je možnost sodnega izpodbijanja očetovstva, urejena v tej določbi, namenjena prekinitvi oz. ukinitvi pravne vezi med očetom in domnevno njegovim otrokom, ker pravna vez ne ustreza biološki resničnosti.
Dvom posameznika o tem, ali so formalno njegovi otroci tudi res njegovi, ali je z njimi sploh sorodstveno oz. genetsko povezan, lahko pomeni hudo psihološko breme in negotovost. Obstoj dvoma o pravilnosti očetovstva lahko za domnevnega očeta pomeni tudi težave v socialnih odnosih, kar vzbuja občutke ponižanja ter pomembno vpliva na njegov ugled in dobro ime. Poleg tega ima pravno priznano očetovstvo za očeta pomembne pravne posledice tako na nepremoženjskem kot na premoženjskem področju, ugotavlja sodišče.
Tako meni, da je protiustavno, da domnevni oče ne more več izpodbijati očetovstva, čeprav subjektivni rok enega leta od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom, ali je otrok njegov, še ni potekel, potekel pa je rok petih let po rojstvu otroka. Tako je ustavno sodišče v drugem odstavku 96. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih razveljavilo besedilo "vendar najkasneje pet let po rojstvu otroka".
Sodišče je namreč presodilo, da je objektivni petletni prekluzivni rok ovira za uveljavitev očetove osebnostne pravice razčistiti dvom o lastnem očetovstvu ter pretrgati pravno vez med seboj in otrokom, ki ne ustreza biološki realnosti, ki je varovana po 35. členu ustave. Takšna ureditev tako po mnenju sodišča pomeni poseg v očetovo človekovo pravico iz omenjenega člena ustave, saj po izteku zakonskega roka za vložitev izpodbojne tožbe ne dopušča več njenega uveljavljanja.
Zadnje novice
-
Prihodnji teden na sodiščih: Sojenje nekdanjemu lastniku Tapetništva Credo Robiju Močniku (ozadje)
25.10.2026 -
Pri zakonodaji EU o emisijah avtomobilov se obeta dodatno rahljanje
24.10.2026 -
Osnutek zakona o platformnem delu naj bi bil pripravljen novembra
24.10.2026 -
Ministrstvo in Sviz proti možnosti anonimnega ocenjevanja učiteljev na spletnih platformah
23.10.2026 -
DZ odredil parlamentarno preiskavo o obvodnem financiranju strank
23.10.2026 -
Uporaba zakona o jeziku gluhoslepih se odmika
23.10.2026 -
Ministri za trgovino o novih sporazumih za bolj konkurenčno Evropo
23.10.2026 -
Zaradi suma poskusa vplivanja na nadzorni odbor občine poslanec Potnik v preiskavi KPK
23.10.2026 -
Šutarjev zakon dosegel več pozitivnih učinkov, a odprl številne dileme (I) (tema)
23.10.2026 -
Vlada imenovala nove nadzornike SID banke
23.10.2026 -
DZ odredil parlamentarno preiskavo v zadevi Black Cube na zahtevo opozicije
23.10.2026 -
Vrhovno sodišče po mnenju RTVS ni vsebinsko zavrnilo njihovega predloga glede financiranja glasbene produkcije
23.10.2026