STA novice / Novela zakona o varstvu okolja ne gre v nadaljnjo obravnavo

Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo spremembe zakona o varstvu okolja, s katerimi bi se iz zakona izvzele koncesnine za rabo vode in bi se selile v zakon o vodah ter bi s tem postale zgolj prihodek vodnega sklada in bi se namenjale za urejanje vodotokov. Tako bi torej bile prihodek države, in ne več občin, ki naj denarja ne bi namenjale samo za vodotoke, ampak tudi za druge namene.

Kot je pojasnila Majcnova, je treba tisto, kar vode dajejo v finančnem smislu, treba tudi potrošiti za upravljanje z vodami. Ideja novele je bila zagotoviti višja sredstva za vodni sklad, predvsem za zagotavljanje poplavne varnosti. Novela bi v vodni sklad prinesla blizu 10 milijonov evrov.

Vendar pa so v kratki razpravi po vložitvi sprememb ugotovili, da nekatere občine, ki pridobivajo koncesnino za rabo vode, hkrati pridobivajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. "Naše spoznanje je bilo, da je treba ti dve ureditvi peljati sočasno," je povedala Majcnova.

Zato je ministrstvo predlagalo prekinitev postopka. V naslednjem letu nameravajo spremembe zakona dati v proceduro po rednem postopku, hkrati pa prek zakonodaje, ki ureja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma davka na nepremičnine, urediti tudi vprašanje tega nadomestila, je povedala Majcnova.

Poslanci so predlog ministrice podprli, obenem pa vladi večinoma izrekli opozorilo. Mirjam Bon Klanjšček (NP) jo je pozvala, naj se v prihodnje vsi zakoni, ki se dotikajo financiranja občin, pripravijo v sodelovanju z njimi. Podobno je Jan Škoberne (SD) menil, da bi morali zakone o tematikah, ki so tako velikega pomena za lokalne skupnosti, vlagati po rednem postopku. Opozicijski poslanci pa so opazili tudi, da obravnava na seji ne bi bila niti potrebna, če bi se koalicija prej uskladila med sabo.

Odbor je opravil tudi drugo obravnavo predloga novele zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save. S to novelo vlada za tri leta podaljšuje rok za izgradnjo cele verige hidroelektrarn in pridobitev uporabnega dovoljenja. Novi rok za izgradnjo je do konca 2019, za pridobitev uporabnega dovoljenja pa do konca 2020.

Direktor družbe HESS Bogdan Barbič je opozoril, da so dela na hidroelektrarni Brežice v polnem zamahu in v skladu s terminskim planom. Zamik gradnje bi pomenil materialno in finančno škodo, je poudaril.

Ministrica Majcnova je zagotovila, da so vsa prizadevanja še vedno usmerjena v to, da se investicija v izgradnjo akumulacijskega jezu hidroelektrarne Brežice izvede v letu 2016. Generalni direktor direktorata za vode in investicije na okoljskem ministrstvu Leon Behin pa je dodal, da raztegovanje rokov daje možnost črpanja sredstev iz podnebnega sklada in sklada za okolje tudi v prihodnjih letih, sicer bi bilo to onemogočeno. Priznal pa je, da morda v noveli tega "nismo zapisali najbolj všečno".

Odbor je na koncu podprl amandma koalicijskih skupin, s katerim so popravili dikcijo v smeri, da je sedaj bolj jasno, da je leto 2019 skrajni rok in ne rok, na katerega bi dejansko računali pri omenjenih investicijah.

Barbič je sicer opozoril še, da bi bilo za morebitno izgradnjo hidroelektrarne Mokrice do leta 2020 nujno že v letu 2016 odkupiti zemljišča, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. A v predlogu proračunov za leti 2016 in 2017 ustrezne postavke za to niso našli.