STA novice / Ministrstva bodo pri pripravi zakona o financiranju občin upoštevala ugotovitve računskega sodišča

Na ministrstvu za javno upravo so navedli, da težave zaznavajo pri dveh ločenih pojavih. Najprej gre za to, da občine na višino nekaterih obveznosti, ki najbolj bremenijo občinske proračune, nimajo vpliva, saj te določajo državni predpisi. "Gre za primere t. i. deljenih pristojnosti, kjer država določa pogoje, občine pa jih financirajo," so pojasnili.

V letošnjem letu je sicer vlada s spremembami številnih predpisov skušala zmanjšati stroške občinam, so opozorili na ministrstvu. "Pri najbolj perečih, kot so vzgoja in izobraževanje ter sociala, pa gre za standarde in normativne ter ustavno varovane pravice, kjer je potreben širši konsenz, ne le znotraj stroke, pač pa tudi s sindikati. Zato bo do rešitev prihajalo postopoma," so navedli.

Glede povprečnine in korekcijskih faktorjev so na ministrstvu pojasnili, da je študija o izvajanju sistema financiranja občin iz leta 2010 pokazala določene anomalije, predvsem v smislu, da denar sledi ljudem, posebej mlajšim: "To pomeni, da so imele občine z več prebivalci in z več mladine sorazmerno več stroškov in da je kar tretjina občinskih proračunov namenjena financiranju predšolske vzgoje in osnovnih šol". Kot so dodali na ministrstvu, so zadnji poskus sprememb zakona o financiranju občin, da bi odpravili te anomalije, združenja zavrnila, postopek sprememb zakona pa je bil zaradi padca vlade ustavljen.

Na ministrstvu za javno upravo skupaj z ministrstvom za finance načrtujejo spremembo zakona o financiranju občin prav v delih, ki so bili predmet nadzora računskega sodišča, zato bo omenjena revizija ustrezen pripomoček za konkretne rešitve, so še poudarili. Usmeritve k bolj konkretnim rešitvam pa bo po pojasnilih ministrstva dala tudi Strategija razvoja lokalne samouprave. Besedilo je v sklepni fazi priprave, s 1. decembrom pa gre v javno razpravo.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je sicer danes na novinarski konferenci ob predstavitvi zbirnega poročila o reviziji dejal, da pogajanja med občinami in vlado nimajo smisla v takem sistemu, ki očitno ne definira dovolj dobro niti dejanskih stroškov občin za obvezne naloge, torej povprečnine, niti korekcijskih faktorjev za prilagoditev povprečnih stroškov dejanskim stroškom posamezne občine.

Kot je izpostavil, nobena od pogajalskih strani namreč ne razpolaga s podatki, ki bi dovolj dobro odražali realno sliko.