STA novice / Tehtnico o razlastitvah v bankah bodo nagnile malenkosti

Sodišče EU je že dobilo pisna mnenja vseh vpletenih v to zgodbo, tako zagovornikov imetnikov izbrisanih delnic in obveznic v podržavljenih slovenskih bankah, Banke Slovenije, državnega pravobranilstva, DZ, državnega sveta in Evropske komisije, danes pa so mnenja soočili ustno.

Generalni pravobranilec sodišča EU bo nato 18. februarja 2016 podal sklepne predloge. Nato bo sodbo, ki bo razložila pravo EU, izdal veliki senat sodišča EU, pri čemer to ni vezano na mnenje generalnega pravobranilca, vzame ga le na znanje, je povedala slovenska pravobranilka Verena Klemenc.

"Sodišče EU bo razumne in tehtne argumente vseh dalo na tehtnico, tistim, ki bodo malenkostno prevladali, bo dalo prav," je ocenil odvetnik Ronald Grilc iz odvetniške družbe Grilc Vouk Škof, ki je na današnji ustni obravnavi v Luksemburgu zastopala Banko Slovenije.

Pravobranilka Klemenčeva je v povzetku že znanega stališča države izpostavila, da pravo EU ne nasprotuje določbam novele zakona o bančništvu, ki so predvidele izbris kvalificiranih obveznosti bank, torej da se izgube bank pokrijejo iz lastniškega in hibridnega kapitala oz. iz podrejenih dolžniških instrumentov, pri čemer gre za tiste, ki bi tudi v primeru stečaja prvi absorbirali izgube banke.

Če prispevek delničarjev in imenikov podrejenih instrumentov ne bi bil zagotovljen v takšnem obsegu, dokapitalizacija bank z državno pomočjo glede na pravila EU za državne pomoči ne bi bila dopustna, pa je stališče Banke Slovenije, ki poudarja, da so bili ukrepi nujni za ohranitev finančne stabilnosti.

Odvetnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Miha Kunič meni, da je ključno pri tem, ali so bila sporočila Evropske komisije o bančništvu za Slovenijo zavezujoč pravni vir. Kot odvetnik 500 razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic je poudaril, da je Evropska komisija na današnji obravnavi sama navedla, da bi Slovenija lahko zaprosila za drugačno tolmačenje njenih sporočil.

"S tem je tlakovana pot k temu, da naše ustavno sodišče odloči, da sprememba zakona o bančništvu ni bila ne potrebna ne skladna z varovanjem človekovih pravic," je dejal in dodal, da pojasnil, da sporočila komisije niso narekovala razlastitev, zlasti pa ne na način, kot so se odvile.

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev, ki so ga na sodišču zastopali odvetniki Kunič, Jorg Sladič in Tamara Kek, ki je zastopala tudi interese Društva Mali delničarji Slovenije, so tako prepričani, da bo ustavno sodišče po prejemu sodbe sodišča EU sledilo njihovim stališčem. "Glede na to, da je bilo kapitala v bankah dovolj, pričakujemo popolno poplačilo s strani poslovnih bank, in ne iz državnega proračuna," je poudaril Kunič.

Sodišče EU v tej zadevi sodeluje, ker se je nanj s sedmimi zelo kompleksnimi vprašanji glede razlage prava EU obrnilo slovensko ustavno sodišče. To je obravnavo zahtev za ustavno presojo novele zakona začelo novembra lani, a postopek odločanja do predhodnega odločanja sodišča EU glede njegovih vprašanj prekinilo.

Odločitev sodišča EU akterji pričakujejo nekje do sredine prihodnjega leta, odločitev ustavnega sodišča, na katero se čaka dve leti oz. od konca leta 2013, ko se je zgodila sanacija slovenskega bančnega sistema, pa do konca prihodnjega leta.