STA novice / Odločba ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol tudi po letu dni ostaja neuresničena

Ustavno sodišče je namreč konec leta 2014 na pobudo staršev otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole, ugotovilo, da je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v neskladju z ustavo v delu, kjer določa, da država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financira zgolj v višini 85 odstotkov.

Ustavni sodniki so ocenili, da je različno financiranje javnih in zasebnih osnovnih šol v nasprotju z ustavo, saj da slednja zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja javnega osnovnošolskega programa, ne glede na to, ali ga izvaja javna ali zasebna šola. Državnemu zboru so sodniki zato naložili, naj omenjeno neskladje odpravi eno leto od objave odločbe v uradnem listu.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so konec novembra lani priznali, da jim neskladja ne bo uspelo odpraviti do roka, ki ga je določilo ustavno sodišče. Razlog naj bi bil v tem, da želi ministrstvo pred spremembami narediti temeljit premislek.

Sredi decembra je ministrica Maja Makovec Brenčič dodatno povedala, da namerava ministrstvo pripraviti predlog celovite ureditve ustanavljanja zasebnih šol, ki bo zajemal tudi uveljavitev ustavne odločbe o njihovem financiranju, nova ureditev pa naj bi bila uveljavljena do sredine tega leta.

Na ministrstvu na vprašanje STA, ali nameravajo odločbo ustavnega sodišča uresničiti s spremembo zakona ali pa morda razmišljajo o spremembi ustave, niso odgovorili konkretno. Povedali so le, da bodo rešitve temeljile "na zagotavljanju kakovostnega, pravičnega in dostopnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja, kjer zasebne šole prispevajo k bogatitvi šolskega prostora in zagotavljajo izbirnost".

V zadevo se je vključil tudi DZ. Poslanci SD, DeSUS, Združene levice in ZaAB so namreč februarja lani v DZ vložili predlog spremembe ustave, po katerem bi v najvišji pravni akt v državi zapisali, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, zasebne šole pa se lahko sofinancirajo v omejenem obsegu na način, kot to določa zakon. A sprejetje takšne spremembe bi po mnenju nekaterih pomenilo, da bi se z njo zaobšlo ustavno odločbo.

Predlagana sprememba je sicer trenutno v postopku pred ustavno komisijo DZ, ki čaka, da se o njej izreče skupina strokovnjakov, imenovana za ta namen. Kot je za STA povedal vodja skupine Rajko Pirnat, bi lahko komisija končno mnenje podala že decembra lani, če ne bi eden od članov podal dodaten predlog, do katerega se morajo preostali člani še opredeliti. Sam računa, da jim bo mnenje uspelo oblikovati do sredine januarja.