STA novice / Gradbena stroka ostro proti predlaganemu gradbenemu zakonu

"Če nam je zdajšnje stanje v gradbeništvu odrezalo roke, nam bo ta zakon odrezal glavo," je oster predstavnik panožnih, poklicnih, raziskovalnih in izobraževalnih organizacij, združenih v ZORG, in predsednik zbornice za gradbeništvo Mirko Požar, ki ocenjuje, da predlog zakona nepravilno posega v vodenje projektov.

Gradbeni zakon so, kot pravi Požar, pisali pravniki, mnenja ZORG pa vanj niso vključili. "Res je, da smo sodelovali pri njegovem nastajanju v posameznih segmentih, vendar nismo oblikovali celovite rešitve," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Požar in dodal, da zato v zboru za tak zakon ne bodo prevzemali odgovornosti.

Generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije Barbara Škraba Flis je ocenila, da več predlaganih rešitev sploh ni dodelanih, zato zakon še ni zrel za javno obravnavo. Pritrdil ji je tudi predsednik uprave Pomgrada Igor Banič.

Škraba Flisova je dejala, da so predlagane rešitve ustrezne za eno- in večstanovanjske hiše ter poslovne stavbe s pisarnami, ki že danes niso problematične, medtem ko so za infrastrukturne in industrijske objekte z vplivi na okolje neprimerne, saj postopke umeščanja in pridobivanja dovoljenj podaljšujejo.

Predlog zakona medtem objektov, ki potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje, sploh ne omenja, pa bi jih po mnenju Škraba Flisove moral.

V ZORG so kritični tudi do krepitve funkcije nadzora med gradnjo. Predlagana rešitev namreč predvideva novo funkcijo vodje gradnje. "Zakon mu nalaga številne med seboj nezdružljive naloge, ki zlahka omogočajo tudi koruptivnost, njegova odgovornost pa je nejasna," je opozorila. Vodja gradnje bi po njenem moral biti neodvisen udeleženec.

S predlaganim zakonom veliko odgovornost dobiva tudi gradbeni inšpektor, pri čemer pa Škraba Flisova opozarja, da so gradbene inšpekcije pri nas tako številčno kot finančno podhranjene, vprašljiva je njihova strokovna usposobljenost, novih zaposlitev pa ni. "Zato upravičeno dvomimo, da bo inšpekcija zadane naloge lahko opravila," je poudarila. Škraba Flisova rešitev vidi v neodvisnih strokovnih izvedencih.

V ZORG so kritični tudi do rešitve, ki pooblaščenim inženirjem onemogoča nastopati v vlogi projektantov, vodij gradenj in vodij del pri stavbah, te naloge pa, po njihovem nekritično, podeljuje pooblaščenim arhitektom. Zahtevajo, da se naloge pooblaščenih inženirjev v zakonu prilagodijo njihovim kompetencam, ki izhajajo iz študijskih programov.

Da vsebina zakona nejasno opredeljuje odgovornosti in vloge ključnih udeležencev v fazi izvedbe gradnje, je poudaril tudi Banič. Ocenil je, da se prevelika vloga namenjena vodji gradnje, ki nima ustreznih izkušenj in znanj za vodenje gradbišča. "Izvajalci na koncu prevzamemo prek bančnih garancij in drugih ustreznih jamstev vsa tveganja, naša vloga pri vodenju projektov pa je zminimalizirana," je opozoril Banič.

Gradbena stroka si torej želi drugačnega zakona, kot je ta, ki je zdaj v javni obravnavi in upa, da bo ministrstvo za okolje in prostor pripravljeno prisluhniti strokovnih argumentom. Tega si želijo tudi v zbornici arhitekture, ki sicer zakon v nekaterih delih razume nekoliko drugače, kot so danes pojasnjevali govorci. Zbornica je zato na ministrstvo že naslovila prošnjo za enomesečno podaljšanje javne obravnave zakona.