STA novice / Vlada pošilja predlog zakona o sistemu jamstva za vloge v DZ

Po predlogu zakona, ki ga vlada v DZ pošilja za obravnavo po nujnem postopku, bodo vzpostavili en sistem jamstva za vloge, pri čemer bo članstvo v tem sistemu za banke s sedežem v Sloveniji in za banke tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje za ustanovitev podružnice v Sloveniji, obvezno, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Znesek kritja zajamčene vloge se v primerjavi s sedanjo ureditvijo ne spreminja in znaša 100.000 evrov.

Predlog zakona določa tudi terjatve vlagatelja do banke v zvezi s pozitivnimi stanji, ki se pod določenimi pogoji izplačajo v znesku nad 100.000 evrov, kot npr. terjatve, ki so posledica nakupa oziroma prodaje stanovanjske nepremičnine, izplačila iz naslova socialnega, zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja, izplačila invalidnine in drugo.

Sistem bo v skladu z evropsko direktivo do leta 2024 postopno skrajšal roke za izplačila. Sedaj ta znaša do 20 delovnih dni od dneva začetka stečajnega postopka nad banko in tako bo veljalo do konca leta 2018. Od 2019 do konca 2020 se bo skrajšal na do 15 delovnih dni, od 2021 do konca 2023 na do 10 delovnih dni, nato pa na do sedem delovnih dni. Vendar bo upravičen vlagatelj lahko v obdobju do konca leta 2023 vložil zahtevo za predčasno izplačilo, in sicer za kritje življenjskih stroškov v višini minimalne plače.

Po predlogu bo Banka Slovenije kot ločeno premoženje vzpostavila sklad za jamstvo vlog. V sklad bodo banke plačevale redne letne prispevke, njihova višina bo določena na podlagi profil tveganosti posamezne banke. Minimalna ciljna raven je po evropski direktivi postavljena v višini najmanj 0,8 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog pri bankah v Sloveniji in mora biti dosežena najpozneje do leta 2024.

Sredstva sklada bodo namenjena za izplačilo kritja zajamčenih vlog v okviru sistema jamstva za vloge in za financiranje ukrepov reševanja ali prisilnega prenehanja bank.

Če razpoložljiva sredstva sklada ne bodo zadoščala za celotno plačilo kritja zajamčenih vlog, bo lahko Banka Slovenije bankam naložila vplačilo izrednih prispevkov, lahko pa bo skladu odobrila tudi izredno likvidnostno posojilo ali pa se bo sklad za jamstvo vlog zadolžil pri skladu drugih držav EU.

Banka Slovenije bo lahko tudi odločila, da se za izpolnjevanje ciljne ravni sklada za jamstvo vlog upoštevajo zaveze bank za odloženo plačilo rednih prispevkov v sklad, ki jih vanj banke vplačajo na podlagi zahteve Banke Slovenije, in so v celoti zavarovane v korist sklada z ustreznim premoženjem.