STA novice / DZ drugič v zgodovini v predhodno obravnavo zakona

Institut predhodne obravnave določa poslovnik DZ, ki pravi, da predlagatelj zakona lahko pred vložitvijo predlaga, naj se opravi predhodna obravnava o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki naj bi se uredila z zakonom. Predhodna obravnava se opravi na podlagi prikaza stanja na področju, ki naj se uredi z zakonom, in tez za normativno ureditev, ki lahko vsebujejo variantne rešitve.

Uporabo takšnega instituta je predlagal tedaj še nepovezani poslanec Möderndorfer, ki je pripravil predlog zakona o parlamentarni preiskavi. Njegov predlog je kolegij predsednika DZ soglasno podprl, predsednik Milan Brglez pa je določil, da bo predhodno obravnavo opravil odbor za pravosodje.

Ta se bo sestal v torek in predvidoma sprejel sklep, da od parlamentarne zakonodajno-pravne službe zahteva mnenje. Poslovnik glede predhodne obravnave sicer še določa, da lahko v njej sodeluje tudi vlada, po opravljeni obravnavi pa delovno telo sprejme mnenje, ki ga pošlje predlagatelju. Ta nato predlog lahko vloži v parlamentarno proceduro, pri čemer mora tudi obrazložiti, kako je upošteval mnenje delovnega telesa.

Möderndorfer se je za predhodno obravnavo odločil zato, da bi, kot je pojasnil, DZ olajšal delo znotraj zakonodajnega postopka. Poleg tega bo skušal med poslanci kot tudi s predsedniki in člani preiskovalnih komisij doseči konsenz pri oblikovanju rešitev za predlog zakona, ki ga bo nato vložil v zakonodajni postopek.

S predlogom novega zakona o parlamentarni preiskavi pa želi onemogočiti prekoračitve pristojnosti DZ pri parlamentarnih preiskavah in preprečiti poseg zakonodajne oblasti v druge veje. Poslancem naj bi s predlogom omogočili primerna orodja in zadostna finančna sredstva za izvedbo preiskav, hkrati pa preprečili, da bi se odrejene preiskave končale brez epiloga.

Njegov predlog tako med drugim uvaja različne tipe parlamentarnih preiskav in jih časovno omejuje. Poleg tega določneje ureja pooblastila preiskovalni komisiji in ji podeljuje tudi nekatera pooblastila, kot jih imajo represivni organi. Vsebuje tudi postopkovne mehanizme za preprečevanje naklepnega oviranja dela preiskovalnih komisij.

Möderndorfer je namreč prepričan, da veljavni zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi, ki se od leta 1993 skorajda nista spreminjala, ne vsebujeta primernih orodij in ne zagotavljata materialne podlage, ki bi DZ omogočila, da na primeren način opravlja funkcijo širšega družbenega nadzora.

Institut predhodne obravnave je bil v dosedanji praksi uporabljen zgolj enkrat, in sicer leta 1998, ko je vlada Janeza Drnovška vložila predlog za predhodno obravnavo zakona o pokrajinah.