STA novice / Izvensodno reševanje sporov koristno, a ne brez pomanjkljivosti

Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je na posvetu, ki ga je pripravil Evropski pravni inštitut v sodelovanju z DS in Evropskim centrom za reševanje sporov, poudarila, da je učinkovito reševanje potrošniških sporov zelo pomemben element vzpostavitve poštene konkurence. Zato je po mnenju ZPS tudi nujno za uveljavljanje potrošnikovih pravic.

Na zvezi potrošnikov zakonu očitajo, da izvensodno reševanje sporov opredeljuje kot tržno dejavnost. Prav tako ne vzpostavlja celovitega sistema, ki bi zagotavljal učinkovit in zaupanja vreden mehanizem reševanja sporov, ampak spodbuja parcialnost, menijo.

Nejc Lahne z Gospodarske zbornice Slovenije je izpostavil, da je stopnja razvitosti takšnega reševanja sporov tudi pokazatelj razvitosti družbe kot celote. Gospodarsko okolje potrebuje dobro delujoča oba sistema, na alternativne oblike reševanja sporov pa je treba gledati kot na priložnost za podjetja, je poudaril. Na gospodarski zbornici sicer menijo, da se mora trg ponudnikov takšnega reševanja še razviti, zakon pa predstavlja dobro platformo za njegov razvoj.

Na obojestranske koristi zakona je opozoril tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, a ob tem poudaril, da se jim posveča premalo pozornosti. Kot je dejal, zakon namreč prinaša dodatne stroške, v resnici pa bi moral obema stranema nuditi preprosto, hitro in cenovno ugodno obliko reševanja sporov. Poudaril je tudi, da takšen zakon v nobenem primeru ne sme nikomur vzeti možnosti reševanja sporov na sodišču, še manj primerno pa je spodbujanje podjetij k izbiri izvajalca še pred morebitnim nastankom spora.

Po besedah predsednika Evropskega centra za reševanje sporov Aleša Zalarja zakon prinaša določene izboljšave, saj omogoča več poti do rešitve. Kot je poudaril, je osnovno pravno pravilo glede izbire postopka reševanja spora, da je treba spor najprej analizirati, nato pa njegovim glavnim karakteristikam prilagoditi način reševanja. Nikoli pa ne sme biti ta postopek obraten, kar po njegovih besedah predstavlja težavo povsod po svetu.

Na nekatere Mehove očitke glede slabosti zakona se je odzvala Barbara Miklavčič iz sektorja za varstvo potrošnikov in konkurence na gospodarskem ministrstvu. Poudarila je, da zakon v svojem bistvu naslavlja značilne slabosti sodnih postopkov, kot so visoki stroški, dolgotrajnost in zapletenost. Uvaja zgolj minimalne standarde in posledično pušča dovolj svobode, a kljub temu predstavlja dokaj zanesljiv okvir. Postopek je praviloma prostovoljne narave, za potrošnika pa z izjemo plačila pristojbine v višini 20 evrov tudi brezplačen, je še poudarila.

Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov je začel veljati novembra lani. Gre za sistemski zakon, s katerim naj bi se povečala pravna varnost potrošnikov in ponudnikov na trgu ter spodbudilo tovrstno reševanje sporov.