STA novice / Vladni predlog po opozorilu skupine nevladnih organizacij oži pravice prosilcev za azil

Na vladni predlog zakona, ki ga bo pristojni parlamentarni odbor obravnaval v četrtek, so se v skupnem sporočilu za javnost kritično odzvale nevladne organizacije Amnesty International Slovenije, Adra Slovenija, Humanitas, Inštitut za afriške študije, Mirovni inštitut, OVCA - Društvo za osveščanje in varstvo, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC, Sezam, Slovenska filantropija in Zavod Krog.

Kot so zapisali, predstavlja predlog odmik od solidarnosti, humanitarnih načel in obveznosti po mednarodnem pravu, ki vzpostavljajo načelo deljene skrbi in odgovornosti v mednarodni skupnosti.

Opozorili so, da bodo imeli neuspešni prosilci za mednarodno zaščito, katerih prošnja bo obravnavana v pospešenih postopkih, po sedanjem predlogu le tri dni časa za tožbo na sodišče, v kar se štejeta tudi sobota in nedelja. "To pa je čas, v katerem je nemogoče priti do nujno potrebne pravne pomoči in napisati kakovostno tožbo," menijo v nevladnih organizacijah.

Ker predlog hkrati uvaja možnost hitrih postopkov na meji (ki naj bi bili zaključeni v 14 dneh), je skrajšanje roka za vložitev tožbe v pospešenih postopkih še toliko bolj zaskrbljujoče, so zapisali. Po njihovem mnenju zakon glede postopkov na meji tudi sicer ne opredeljuje jasno varovalk in pravic beguncev.

Nevladniki so zato pozvali, da se pravice beguncev v postopkih na meji jasno opredelijo, da se tridnevni rok za vložitev tožbe ustrezno podaljša ter da se tudi zagotovi pravica do brezplačne pravne pomoči in tolmačenja v vseh postopkih na podlagi zakona o mednarodni zaščiti.

Predlog zakona poskuša po mnenju nevladnih organizacij ljudi odvračati od prošenj za mednarodno zaščito tudi z zmanjševanjem pravic po pridobitvi zaščite. Ukinja namreč enkratno denarno pomoč, ki trenutno znaša 288 evrov in je doslej ljudem pomagala prebroditi mesec in pol pred pridobitvijo socialne pomoči. "Zdaj bodo ljudje, ki jim bo Slovenija podelila mednarodno zaščito (jih torej priznala kot begunce) skoraj mesec in pol ali še dlje brez centa za preživetje," so opozorili.

Prepričani so tudi, da zakonodaja diskriminira prosilce iz držav, ki jih bo Slovenija označila za varne izvorne države. Kot so opozorili, lahko uporaba koncepta varnih držav vodi v kršitve begunskega prava, saj begunec ni le nekdo, ki beži pred vojno, pač pa "vsakdo, ki je v lastni državi preganjan zaradi svoje osebne okoliščine (na primer etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti, političnega prepričanja) in ga lastna država ne more ali ne želi zaščititi".