STA novice / DZ opravil drugo obravnavo predloga zakona o mednarodni zaščiti

Kot je povedala Lilijana Kozlovič, bodo v SMC črtanje določbe, po kateri se zavrže prošnja prosilca, ki je v Slovenijo vstopil iz varne države, podprli, ker bi sicer lahko prišlo do tožb zoper državo. Evropska direktiva po njenih besedah sicer res določa, da se lahko prošnja takšnega prosilca zavrže, vendar je pravna praksa na tem področju še nedorečena.

Niso pa poslanci podprli dopolnila SDS, po katerem bi moral prosilec za azil zaprositi najpozneje v treh dneh po vstopu v državo. Tudi sicer so poslanci SDS izrazili razočaranje nad črtanjem določbe o zavrnitvi prošnje, če prosilec prihaja iz varne države. Po besedah Anje Bah Žibert je bila to edina svetla točka zakona.

DZ bo tretjo obravnavo zakona opravil v petek po glasovanjih, do takrat pa naj bi v koaliciji pripravili še nekaj dopolnil.

S predlogom novega zakona o mednarodni zaščiti se sicer prenašata dve direktivi v slovenski pravni red, prav tako zakon določa podrobnejši način izvajanja Dublinske in Eurodac uredbe.

Predlog zakona predvideva hitre postopke odločanja o prošnjah tistim, za katere se bo ugotovilo, da to zaščito dejansko potrebujejo. Nivo pravic prosilcev za mednarodno zaščito se z novim zakonom ne spreminja. Obseg pravic oseb s priznano mednarodno zaščito pa se znižuje tam, kjer ti presegajo minimalne standarde, kot jih nalaga evropski zakonodajni okvir.

Predlog na novo opredeljuje pravico do denarnega nadomestila za osebno nastanitev. Ukinja enkratno denarno pomoč, pri čemer se osebe za mednarodno zaščito na področju socialnih prejemkov izenačuje z državljani Slovenije. Prav tako ukinja denarno nadomestilo za zasebno nastanitev za družinske člane, ki jih je združila oseba s subsidiarno zaščito.

Opozicijske stranke so v današnji razpravi predlogu zakona nasprotovale. Medtem ko si v SDS in NSi želijo ostrejših določil, pa v ZL pa menijo, da zakon pomeni razpad instituta mednarodne zaščite in da je v nasprotju z evropsko zakonodajo in ustavo.

Z ZL mnenje delijo tudi nevladne organizacije, ki so napovedale, da bodo v primeru, da bo sprejeto določilo, po katerem bi se kot nedopustna zavrgla prošnja prosilca, ki je na ozemlje Slovenije vstopil iz varne države, Slovenijo prijavile Evropski komisiji. Nevladne organizacije so tudi sicer imele več pripomb na besedilo zakona.