STA novice / POPRAVEK: Spremembe insolvenčnega zakona že na marčni seji DZ

Veljavni zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se uporablja od 1. oktobra 2008, ko je bila kot novost v slovensko insolvenčno zakonodajo vnesena tudi možnost osebnega stečaja. Od tedaj je bil večkrat noveliran, zato so mu opozicijski poslanci na današnji seji odbora za pravosodje očitali zapletenost in nepreglednost ter predlagali, naj se z novimi spremembami ne hiti.

Luka Mesec (ZL) je zahteval, naj se zakon napiše na novo, saj je preveč zahteven in zapleten, da bi ga bilo mogoče smiselno uporabljati. Bojan Dobovšek (NP) pa je ocenil, da danes predlagane spremembe prinašajo več dela sodiščem in manj upraviteljem, finančne posledice pa niso ovrednotene, zato naj jih odbor oceni kot neprimerne za nadaljnjo obravnavo.

A pravosodni minister Klemenčič je dejal, da gre za razmeroma majhne spremembe zakona. Njihova rdeča niti je omejiti določene zlorabe, ki zmanjšujejo varnost upnikov ter spodkopavajo pravičnost in pravno državo, zato je po njegovih besedah pomemben vsak mesec. "Ne gre samo za enega ali dva tajkunska primera, ampak jih bo vedno več, če zakon ne bo spremenjen," je dejal.

Odbor se je tako seznanil s predlogom novele zakona, s katerim se prenavlja postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti ter dopolnjuje ureditev prestrukturiranja majhnih družb, sprejel nekaj dopolnil in sklenil, da državnemu zboru predlaga, naj ga obravnava že na redni marčni seji, ki se začne 23. marca.

Ena od novosti glede osebnega stečaja je dodatna širitev nabora ovir za odpust obveznosti, s čimer naj bi preprečili, da bi dolgove odpisali tudi nepoštenim dolžnikom. Tako ne more biti odpusta obveznosti za tiste dolžnike v osebnem stečaju, ki so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu. Prav tako ne bo mogoče obveznosti odpisati tistim dolžnikom, pri katerih se je o tem odločalo pred manj kot desetimi leti.

Novost je tudi uvedba generalne klavzule, ki sodišču nalaga, da v vsakem posameznem primeru presoja, ali je odpust obveznosti dovoljen. Sodišče bo torej dolžno presoditi premoženjski položaj in način življenja dolžnika in šele nato odločati, ali naj se mu odpiše obveznosti.

Vlada je v predlog novele zakona vgradila tudi skrajšanje preizkusnega obdobja. Sodišče bo lahko za dolžnike, ki prejemajo le minimalne osebne prejemke in ne kaže, da bodo v naslednjih dveh letih zmožni pridobivati pomembno višje prejemke, zdaj dveletno preizkusno obdobje skrajšalo na najmanj šest mesecev.

Podaljšuje pa se rok za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti - z zdajšnjih šest mesecev vse do konca preizkusnega obdobja. Obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika bo namesto treh dolgo pet let, širi se tudi nabor poslov, ki jih je mogoče izpodbijati.

Če je bilo po veljavnem zakonu mogoče izpodbijati pravne posle, ki jih je dolžnik sklenil s svojimi ožje povezanimi osebami, torej sorodniki, bo mogoče po novem izpodbijati tudi pravne posle, ki jih je sklenil s pravnimi osebami, ki so kakorkoli povezane z njim ali njegovimi sorodniki.

Da bi dolžniku preprečili skrivanje premoženja, se podaljšuje rok za vložitev tožbe za razveljavitev odpusta obveznosti z dveh na tri leta, dodaja pa se še pomembna določba: če se najde premoženje, ko so bile dolžniku obveznosti še odpisane, je mogoče doseči razveljavitev odpusta.

Novost glede poenostavljene prisilne poravnave pa je, da bo po novem možna le še za mikro družbe, ne pa več tudi za majhne družbe. Vlada namreč meni, da si majhne družbe lahko privoščijo klasično prisilno poravnavo, odbor pa je danes sklenil, da pa bo možnost poenostavljene prisilne poravnave ostala za majhne podjetnike.

Precej nasprotovanja je bila deležna določba, po kateri se terjatve iz naslova davkov in prispevkov ne bodo več vključevale v poenostavljeno prisilno poravnavo. A Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva je zanikala, da bi šlo za dajanje prednosti določenim upnikom, pač pa se bo s tem Finančni pravi RS omogočilo, da odredi obročno odplačilo oz. odložitev teh dolgov.

Po mnenju poslancev ZL bi morali v zakonu kot absolutno prednostne terjatve določiti neizplačane plače delavcev. Drugače je menil Igor Zorčič (SMC), ki se mu zdi prav, da ostanejo prednostne zadnje tri plače, morda šest, ne pa vse, saj bi s tem dali napačen signal delavcem. Njihova dolžnost namreč je, da čim prej sprožijo ustrezne postopke, če dobijo podatke, da podjetje ne posluje dobro, je dejal.