STA novice / Prelesnikova v pogovoru za Mladino kritična do zadnje verzije novele zakona o policijskih pooblastilih

Ena izmed najbolj nesprejemljivih zamisli v noveli je po besedah Prelesnikove očitna želja po "neselektivnem, množičnem zbiranju podatkov o vseh nas, brez vsakršnih omejitev", kar je po njenem v nasprotju z najosnovnejšimi načeli varstva osebnih podatkov.

Kritična je predvsem do želje policije po samodejni prepoznavi in obdelavi registrskih tablic vseh vozil, ki se vozijo po slovenskih avtocestah. "Policija bi želela te podatke hraniti 30 dni in jih obdelovati," pravi. Ob tem dodaja, da utemeljitev, da bi policija to počela zato, ker je tak način dela cenejši ali udobnejši, ni sprejemljiva.

Zmotilo jo je tudi, da želi policija z novelo, ki je v pripravi, zbirati podatke iz vseh javno dostopnih virov, "in to povsem neselektivno". Moti jo tudi predlagani postopek identifikacije ljudi. Po noveli bi lahko namreč policist slikal roženico, vzel prstne odtise in vzel vzorec DNK. "To pooblastilo je v noveli dano preveč na splošno," pravi. "V omenjeni noveli je policiji dana pravica do splošne in neselektivne rabe biometričnih podatkov. Z drugimi besedami, to je odprti lov," dodaja.

Po noveli policija tudi ne bo imela posebnih omejitev pri tem, da se včlanjuje v zaprte skupine na družbenih omrežjih, čemur pa Prelesnikova nasprotuje. "Novela o tem govori zelo na splošno, in prav v tem je težava. Policija seveda lahko zbira podatke, če teče neki postopek in če je osredotočena na neko osebo, ni pa dovoljeno hraniti našega, dejala bi, spletnega življenja na zalogo," pravi.

Na novelo, ki je trenutno še v medresorskem usklajevanju, je zato podala pripombe, za katere upa, da jih bo notranje ministrstvo upoštevalo.