STA novice / Javno razpravo o noveli zakona o visokem šolstvu spremljali tudi pomisleki (dopolnjeno)

Kot so na ministrstvu za izobraževanje danes pojasnili za STA, bo ministrstvo pripombe pregledalo in oblikovalo stališča predvidoma do konca tedna, nato naj bi se do 8. aprila sestala delovna skupina, ki je pripravljala novelo, srečali naj bi se tudi s predlagatelji pripomb in dopolnitev. Novela pa naj bi romala v vladno proceduro predvidoma do konca aprila.

Kot je ob predstavitvi zakona povedala ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič, novela sledi ustavni odločbi iz leta 2011, ki nalaga, da je treba urediti stabilnost financiranja visokega šolstva. To naj bi dosegli s tem, da bi financiranje določili za štiriletno obdobje. Sredstva za prvo in drugo stopnjo študija bi se univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom nakazovala na podlagi štiriletne pogodbe o financiranju ali pogodbe o koncesiji.

Prav tako novela določa, da se bodo proračunska sredstva za študijsko dejavnost postopoma dvignila na en odstotek BDP, medtem ko zdaj ta delež znaša 0,62 odstotka BDP. V Študentski organizaciji Slovenije so sicer v javni razpravi med drugim izrazili skrb, da bomo tak delež financiranja dosegali (pre)počasi, sploh ob negativni gospodarski rasti.

Novela uvaja tudi prehod s programske na institucionalno akreditacijo visokega šolstva pri Nacionalni agenciji za kakovost visokega šolstva (Nakvis). Kot je ob predstavitvi zakona poudarila ministrica, ta spodbuja visokošolske institucije k dvigu kulture kakovosti na samih institucijah in omogoča večjo mero prilagajanja študijskih programov potrebam.

Poleg tega se za visokošolske zavode skrajšuje obdobje akreditacije, in sicer s sedaj veljavnih sedem let na pet let.

V Zvezi študentskih klubov Slovenije sicer kot eno najbolj zaskrbljujočih sprememb v noveli vidijo določbo, da v primeru prenehanja akreditacije določenemu visokošolskemu zavodu ministrstvo preuči možnost prepisa študentov na drug akreditiran visokošolski zavod. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je takšno reševanje problemov neodgovorno in nikakor ne omogoča kakovostnega visokošolskega sistema.

Novela tudi širi možnosti za izvajanje študijskih programov v tujem jeziku in določa, da status študentom zadnjega letnika prve stopnje ne preneha, če končajo študij pred koncem študijskega leta, kar veseli predvsem študentske organizacije. Prav tako omogoča volilno pravico (volitve rektorjev, dekanov) tudi nepedagoškim delavcem.

Temeljni pomislek Visokošolskega sindikata je bil od vsega začetka ta, da se ministrstvo ni odločilo za urejanje vprašanja javne službe oz. razmejitve med javnimi in zasebnimi dejavnostmi na državnih univerzah, kar je bila tudi temeljna zahteva odločbe ustavnega sodišča. Njihov ključni očitek noveli je, da ni jasneje določen normativ neposredne pedagoške obveznosti.

Tudi rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik je bil nad predlogom novele "malo razočaran", kajti pričakoval je več sprememb. Kljub temu je ocenil, da je v noveli "nekaj pozitivnih premikov", zlasti kar zadeva stabilnejše financiranje visokošolske dejavnosti.

Omenjeni noveli, če bo sprejeta, naj bi kmalu sledil tudi novi zakon o visokem šolstvu, v katerem želijo celovito urediti tudi druga ključna področja.

Danes so se oglasili tudi v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo, ki noveli nasprotuje, saj so prepričani, da namerava z njo ministrstvo legalizirati prekarnost zaposlenih na novoustanovljenih zavodih. Novela namreč določa, da je za ustanovitev visokošolskega zavoda dovolj, če je le ena tretjina visokošolskih učiteljev zaposlena za poln delovni čas. Za ustanovitev samostojnega visokošolskega zavoda pa je dovolj, če je za poln delovni čas zaposlen le en visokošolski učitelj, vsi ostali pa so lahko zaposleni le delno ali delajo preko avtorskih pogodb.

"Ne samo, da se ob tem pojavlja vprašanje, zakaj se za (zasebne) samostojne visokošolske zavode postavlja nižje kriterije, temveč se je potrebno vprašati tudi, zakaj ministrstvo sprejema slabše pogoje dela visokošolskih učiteljev in raziskovalcev," so med drugim zapisali v sporočilu za javnost.

O ključnih vprašanjih, ki se jih dotika novela, kot tudi o posledicah predlagane ureditve, bodo danes soočili svoje mnenja predstavniki ministrstva za izobraževanje, rektorske konference, visokošolskega sindikata, Nakvisa in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) tudi na javni razpravi, ki jo organizirajo v okviru ŠOS.