STA novice / DZ zaostril globe za kršitve na trgu finančnih instrumentov

Poglavitne rešitve novele zakona izvirajo iz prenosa evropskih direktiv, med drugim na področju delovanja centralno klirinško-depotnih družb. Irena Sodin s finančnega ministrstva pa je dopoldne v razpravi izpostavila še nekatere druge rešitve, ki ne izhajajo iz evropskega pravnega reda, kot je denimo sprememba pogojev za ustanovitev male borznoposredniške družbe ali odprava nedoslednosti glede stečaja borznoposredniških družb.

V poslanskih skupinah so predlaganim rešitvam pritrjevali. "Prepričani smo, da bodo vsi ti ukrepi zelo dobro vplivali na nadaljnji razvoj finančnih trgov," je dejal Janko Veber (SD), potem ko je omenil odpravo obveznosti vmesnega poročila poslovodstva, poenotenje in podaljšanje roka za objavo polletnih računovodskih poročil, večjo preglednost pri izplačilih vlaganj ter poenotenje pogojev za centralne klirinško-depotne družbe.

Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti glede sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava unije in zaupanja med pristojnimi organi držav članic, je spomnil Dušan Verbič (SMC). Za odpravo teh pomanjkljivosti je bilo treba izvesti obsežno reformo, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pa doslej ni imela pravne podlage za uporabo smernic in priporočil evropskega organa za vrednostne papirje in trge, je pojasnil.

Poslanci so pozdravili tudi možnost višjih glob, ki jih bo lahko po novem izrekala ATVP kršiteljem zakona. Za pravne osebe lahko globa sega do 10 milijonov evrov oz. pet odstotkov letnega prometa oz. dvakratnika zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, za borznoposredniško družbo pa do deset odstotkov skupnega letnega prometa oz. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo.

Jožef Horvat (NSi) je ob tem predlagal še višje globe. Medtem ko se globe za člane uprav ali nadzornega sveta z novelo zakona zvišujejo na pet milijonov evrov oz. dvakratnik zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, pa bi lahko kazen za te kršitelje po njegovem mnenju segla vsaj do trikratnika tako pridobljenega dobička.

Ker se z novelo zakona na področje borznega posredništva prenaša sistem zunajsodnega reševanja potrošniških sporov, so se poslanci ZL glasovanja vzdržali. "Gre za korak nazaj," je dejal Luka Mesec (ZL) in opozoril, da smo namesto jasno določenega izvajalca te storitve, ki bi morala biti za potrošnika brezplačna, dobili popolnoma liberaliziran sistem, kjer lahko to storitev opravlja praktično kdorkoli.