STA novice / DZ potrdil novelo insolvenčnega zakona

Veljavni zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se uporablja od 1. oktobra 2008, ko je bila kot novost v slovensko insolvenčno zakonodajo vnesena tudi možnost osebnega stečaja. Ker pa v zadnjem času prihaja do zlorab tega instituta, je vlada pripravila nekaj sprememb.

Z danes sprejeto novelo zakona se institut osebnega stečaja spreminja v dveh elementih, in sicer se omejuje možnosti zlorab instituta odpusta obveznosti ter dopušča skrajšanje preizkusnega obdobja za najbolj socialno ogrožene kategorije dolžnikov.

Da ne bi več prihajalo do zlorab instituta odpusta obveznosti, novela zakona podaljšuje roke za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti z dveh na tri leta, obdobje izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika pa s treh na pet let.

Ob tem se nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih je mogoče izpodbijati v tem daljšem obdobju, razširja tudi na posle stečajnega dolžnika s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom oz. na posle z ožje povezanimi fizičnimi osebami.

V Sloveniji se je namreč v vse preveč primerih vzpostavila praksa, da ljudje vložijo zahtevo za osebni stečaj, nato pa prenesejo svoje premoženje na družinske člane ali povezane osebe. "Temu ta zakon vsaj poskuša narediti konec," je prejšnji teden ob obravnavi predloga vlade dejal pravosodni minister Goran Klemenčič.

Novost je tudi uvedba generalne klavzule, ki sodišču nalaga, da v vsakem posameznem primeru presoja, ali je odpust obveznosti dovoljen.

Ker je imela vlada pri pripravi novele zakona pred očmi socialno najbolj ogrožene kategorije dolžnikov, je vanjo vgradila tudi skrajšanje preizkusnega obdobja. Sodišče bo lahko za dolžnike, ki prejemajo le minimalne osebne prejemke in ne kaže, da bodo v naslednjih dveh letih zmožni pridobivati pomembno višje prejemke, zdaj dveletno preizkusno obdobje skrajšalo na najmanj šest mesecev. Predlog za to mora dati upravitelj.

Drugi sklop sprememb zakona pa se nanaša na prestrukturiranje manjših družb. V postopek preventivnega prestrukturiranja, ki je bil za velika in srednje velika podjetja uveden z novelo zakona iz decembra 2013, bodo po novem lahko šle tudi majhne družbe.

Za te bodo po novem veljala tudi posebna pravila prisilne poravnave, ki sicer veljajo za velike in srednje velike družbe - med drugim lahko postopek predlagajo tudi finančni upniki, ki lahko pripravijo tudi načrt finančnega prestrukturiranja in prevzamejo vodenje, možen je dogovor o spremembi tako navadnih kot zavarovanih terjatev.

Poenostavljena prisilna poravnava bo zaradi učinkovitejšega varstva pravic upnikov omejena le na mikro družbe in samostojne podjetnike. Pri tem se bodo neplačane terjatve iz prispevkov in davkov v zadnjem letu dni pred začetkom postopka iz poenostavljene prisilne poravnave izvzele, finančna uprava pa bo tako lahko odobrila obročno poplačilo oz. odložitev plačila teh dolgov.

DZ je v drugi obravnavi v zakon vnesel tudi določbo, po kateri se bodo iz stečajne mase prednostno izplačale tudi neizplačane plače delavcev za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka. To je tri mesece več kot doslej.

V ZL so sicer vložili še dopolnila, s katerimi bi se kot prednostne terjatve štele vse plače in nadomestila plač ter s katerimi bi se med prednostne terjatve uvrstilo tudi vse neizplačane odpravnine in ne le odpravnine do višine, določene za delavca, ki izgubi službo po načelih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, a z njim niso uspeli.