STA novice / Vlada proti predlogu sprememb kazenskega zakonika za strožje kazni mučiteljem živali

Vlada je danes sprejela odklonilno stališče glede sprememb kazenskega zakonika, ki so jih na pobudo društva Ustavimo pasje borbe pripravili v ZL, podprli pa so jih še v SMC, DeSUS, SD in nepovezani poslanci. Z novelo bi strožje sankcionirali mučenje živali in prepovedali selektivno vzrejanje živali.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade, predlagatelji med drugim izhajajo iz predpostavke, da so kazni za mučitelje živali prenizke. Vlada pa opozarja, da so bile leta 2011 kazni za tovrstna dejanja že povečane. Tako so kazen za surovo ravnanje z živaljo dvignili na največ leto dni zapora za mučenje več živali ali kruto povzročitev pogina živali pa na zapor do dveh let. Navedeno zvišanje je po navedbah vlade upoštevalo tudi načelo sorazmernosti glede primerjave s kaznimi, predpisanimi za druga kazniva dejanja v kazenskem zakoniku.

Predlagatelji sicer opozarjajo tudi, da zakonik ne določa nobenih ukrepov za zaščito živali in so predlagali štiri nove varnostne ukrepe: odvzem živali, prepoved posredovanja živali, prepoved stikov z odvzeto živaljo in prepoved lastništva živali, je navedeno v sporočilu. A po mnenju vlade "nekaterih predlaganih rešitev v praksi ne bo mogoče izvajati, nekatere pomenijo dokajšen odstop od sistematike kazenskega materialnega prava, pa tudi širše kaznovalnega prava in v tem delu lahko vodijo tudi do neskladnosti z ustavo", so zapisali v sporočilo po seji vlade. Zato so predlog v celoti zavrnili, če bo šel v proceduri dalje, pa predlagajo tudi nekatera dopolnila.

Nova direktiva o izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc obsojencev bo omogočala, da bo elektronski sistem za izmenjavo informacij o predhodnih obsodbah (Ecris) zajemal informacije iz kazenskih evidenc tako državljanov EU kot tudi državljanov tretjih držav, vključno s prstnimi odtisi. Gre sicer za sistem za izmenjavo informacij o predhodnih obsodbah, ki jih kazenska sodišča v EU izrečejo zoper določeno osebo v kazenskem postopku in, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja, v druge namene, temelji pa na načelu, da se popolne informacije o predhodnih obsodbah lahko pridobijo od države članice, katere državljanstvo ima navedeni državljan. Ecris v Sloveniji še ne deluje, je zapisano v sporočilu po seji vlade.

Izmenjava prstnih odtisov sicer že poteka v sklopu mednarodnega policijskega sodelovanja na podlagi konvencije iz Prüma, ki pa je niso implementirale vse države članice. V pogajanjih se bo tako Slovenija zavzemala, da ne bo prišlo do podvajanja oz. morebitnih dodatnih stroškov zaradi oblikovanja novega informacijskega sistema, so še navedli v sporočilu.

Predlog evropske direktive pa vlada pozdravlja, "saj predstavlja izboljšanje in posodobitev dosedanjega sistema sodelovanja med članicami in sistema izmenjave informacij iz kazenskih evidenc obsojencev". Prav tako gre po navedbah vlade za eno od pobud evropske agende za varnost v okviru boja proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu.