STA novice / Do novinarstva v javnem interesu tudi s spremembami zakonodaje

Po besedah Lesjak Tuškove se je treba najprej na novo vprašati o navidez samoumevnih definicijah novinarja, medija in javnega interesa, ki jih vsebuje aktualna medijska zakonodaja. Tako je mogoče nadalje ločiti med mediji in glasili ter drugimi kanali ter dati ustrezno težo profesionalnim, kakovostnim medijem oziroma novinarjem, ki dejansko delujejo verodostojno in kritično na podlagi kompetenc in znanja ter se zavedajo svojih odgovornosti v odnosu do javnosti.

Poudarila je, da so razmere v medijih z več vidikov alarmantne. "Levji delež k tej eroziji je prispevala nepripravljenost vsakokratnih vladajočih struktur za oblikovanje medijske strategije, ki bi izpeljala korenite spremembe medijske zakonodaje, s katerimi bi zaščitile profesionalno novinarstvo," je poudarila Lesjak Tuškova.

Natalija Gorščak s TV Slovenija je za primerjavo navedla nekaj tujih modelov ureditve področja javnih medijskih servisov. Finska in Švedska sta ukinili obvezni prispevek za javno televizijo in uvedli financiranje iz državnega proračuna, kar se je pri Švedski izkazalo kot zelo učinkovito. Gledanost javne televizije je namreč presegla gledanost komercialnih programov, saj so se odločili za manj vsebin, ki pa so višje kakovosti, je dejala Gorščakova.

Vprašala se je tudi o načinu reguliranja ponudnikov plačljivih spletnih vsebin, kot je Netflix. Ta po njenih besedah po prihodu na določeno tržišče odkupi licenco za v preteklosti uspešne vsebine, lastno izvirno produkcijo pa ponudi v zelo majhni meri.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Slovenije Tino Mamić je kot izhodišče za pripravo učinkovite nove medijske zakonodaje izpostavil stališče, da je smiselno posnemati učinkovite obstoječe rešitve, ne pa odkrivati povsem novih. Poudaril je, da je trenutna zakonodaja preveč zapletena, kar otežuje ustanavljanje novih medijev in delovanje obstoječih, hkrati pa se po nepotrebnem izgublja denar.

"Svobodni mediji so temelj vsake demokracije. Brez pluralnih medijev je demokracija okrnjena, pohabljena," je poudaril Mamić in ob tem izpostavil, da v še tako avtoritarnih okoljih obstajajo "pokončni novinarji". Takšni novinarji so odigrali pomembno vlogo tudi pri slovenski osamosvojitvi, saj so začeli namesto političnega zastopati javni interes.

Publicist Bernard Nežmah pa je kot eno od možnosti navedel ustanovitev sklada, ki bi financiral poglobljeno novinarsko delo. Posameznik bi si vzel čas za poglobljeno delo, sredstva iz sklada pa bi financirala to konkretno delo in ne medija. Izpostavil je tudi po njegovem mnenju problematično ravnanje nekaterih urednikov, ki prekomerno posegajo v delo novinarjev.