STA novice / Odbor podprl dinamiko zmanjševanja primanjkljaja

Vlada je predlog odloka za pripravo proračunov javnih blagajn za obdobje 2017-2019 letos pripravila prvič skupaj s programom stabilnosti, ki ga mora še ta mesec poslati v Bruselj. Tako določa lani sprejeti zakon o fiskalnem pravilu, ki daje državnemu zboru večjo vlogo pri načrtovanju javnofinančne porabe kot doslej.

A v skladu z zakonom mora vlada predlog javnofinančnega okvira poleg državnemu zboru posredovati tudi fiskalnemu svetu, ki pa ga še nimamo. "A ravno člani fiskalnega sveta so pri pripravi proračunov ključnega pomena," so danes opozarjali poslanci opozicijskih strank ter zahtevali, naj se obravnavo te točke začasno prekine.

Drugače so menili poslanci koalicije. "Verjamem v ta dokument," je dejal Dušan Verbič (SMC), krivdo, da fiskalni svet še ni imenovan, pa naprtil opoziciji, saj je za to potrebnih dve tretjini glasov vseh poslancev.

"Koalicija nima 60 glasov, torej fiskalni svet ne bo imenovan, dokler se ne bo zgodil razum, da je poleg zakona o fiskalnem pravilu treba ustanoviti tudi ta organ," je dejal Verbič.

Predlog odloka kot ciljni javnofinančni primanjkljaj za leto 2017 določa 1,6 odstotka BDP, za leto 2018 odstotek BDP in za leto 2019 0,4 odstotka BDP. "Na ta način bo zagotovljeno zniževanje primanjkljaja za 0,6 odstotka BDP letno," je povedala Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva.

Dokument določa tudi najvišji obseg izdatkov tako državnega proračuna kot ostalih blagajn javnega financiranja. Pokojninska in zdravstvena blagajna že v skladu z zakonodajo ne smeta poslovati s primanjkljajem, brez primanjkljaja naj bi v prihodnjih treh letih poslovale tudi občine, je pa ta predviden za državni proračun.

Državni proračun bo lahko prihodnje leto končal z 1,7-odstotnim primanjkljajem. V obeh naslednjih dveh letih pa s po 0,9-odstotnim. Tam se namreč kompenzirajo primanjkljaji oz. presežki agencij, skladov in ostalih enot sektorja država, ki v odloku niso zajeti, je pojasnila Vraničarjeva.

Franc Trček (ZL) je načrtovani dinamiki zmanjševanja primanjkljaja nasprotoval z besedami, da se bo obseg socialne države še naprej krčil, socialne zaščite bo manj, vlada pa tudi ne bo mogla izpolniti obljube o uskladitvi minimalnega dohodka z življenjskimi stroški.

"Ta predlog je harakiri. To je napad na veliko večino državljanov Slovenije, ki nam sporoča, da je človek zaradi nekih makroekonomskih lepotnih friziranj strošek, ki se ga reže kot klobaso," je dejal Trček.

Alenka Bratušek (NP) je vladi očitala, da je neodgovorna. "V letih 2017 in 2018 ne bo naredila ničesar za javnofinančno konsolidacijo, nato pa bo v letu 2019 novi vladi prepustila celotno delo," je razbrala iz obravnavanega dokumenta.

Z dokumentom pa je bil zadovoljen Uroš Prikl (DeSUS). "Te številke so takšne, da bodo omogočile nemoteno izplačevanje pokojnin, nemoteno izplačevanje regresa za vse upokojence ter nemoteno valorizacijo pokojnin v tem obdobju," je dejal.

Vlada je k predlogu odloka priložila tudi osnutek programa stabilnosti, ki je še predmet usklajevanj in naj bi ga sprejela na eni od prihodnjih sej. V njem na strani prihodkov načrtuje nekatere davčne spremembe, zmanjšanje administrativnih ovir ter izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, pri odhodkih pa se bo nadaljevala restriktivna politika na področju plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, subvencije se bo še naprej poskušalo nadomeščati s povratnimi sredstvi, javne investicije pa naj bi po letošnjem zmanjšanju že leta 2017 spet dobile zagon.