STA novice / V veljavi nova azilna zakonodaja

Zakon, ki ga je pripravila in predlagala vlada, celovito ureja področje mednarodne zaščite, potreben pa je zaradi prenosa prava EU v slovenski pravni sistem in s tem uskladitve azilne zakonodaje z drugimi državami članicami EU. S tem se vzpostavlja skupni evropski azilni sistem.

Cilj zakona je uvedba zakonitih, učinkovitih in hitrih azilnih postopkov, ki dajejo potrebno zaščito državljanom tretjih držav in omogočajo njihovo vključevanje v slovensko družbo. V primerjavi s trenutno veljavnim zakonom med drugim podrobneje in jasneje določa posebna jamstva za prosilce, ki imajo posebne potrebe glede sprejema, in prosilce, ki potrebujejo posebna postopkovna jamstva, podrobneje določa roke za izdajo odločitve na prvi stopnji ter jasneje opredeljuje institut nedopustne prošnje.

Prav določba o primerih, v katerih je lahko prošnja za azil nedopustna in se zavrže, je bila v zakonodajnem postopku med tistimi, ki je izzvala največ razprave in se je skozi postopek tudi spreminjala. Del opozicije je že od začetka nasprotoval temu, da je prošnja lahko nedopustna, če prosilec prihaja iz države, ki se šteje za varno tretjo državo.

Koalicija in drugi del opozicije pa sta se v postopku zavzela še za ostrejšo rešitev, na matičnem odboru so podprli dopolnilo, po katerem bi bila lahko prošnja nedopustna tudi v primeru, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU. Z dopolnilom koalicijskih strank v tretji obravnavi pa so to določbo črtali, tako da je zakonsko besedilo ostalo takšno, kot ga je prvotno predlagala vlada.

Sicer pa je bil zakon v času postopka deležen številnih nasprotujočih si kritik: nekateri so se zavzemali za strožje pogoje za pridobitev azila, drugi pa so menili, da imamo v Sloveniji že sedaj eno najstrožjih azilnih zakonodaj.

Novi zakon o mednarodni zaščiti bo začel veljati po tistem, ko je bila njegova uveljavitev za nekaj časa zaustavljena zaradi vložene pobude za začetek postopka za razpis referenduma. To so v znak protesta vložili delavci migranti, ki delajo v Avstriji in se borijo proti dvojni obdavčitvi. Pobudniki so pozneje od pobude odstopili, zato je predsednik DZ Milan Brglez ustavil zbiranje podpisov za razpis referenduma, zakon pa tako z današnjim dnem stopa v veljavo.