STA novice / Pravniki večinsko v bran Brglezovi potezi, a ne povsem enotni glede razglasitve zakonov

Po odločitvi predsednika DZ Milana Brgleza, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov za referendume za tri zakone in zakone pošlje predsedniku republike Borutu Pahorju v razglasitev, je Pahor danes na posvet sklical pravne strokovnjake.

Pravniku Andražu Teršku se zdi Brglezova odločitev, da onemogoči zbiranje podpisov pod referendumske pobude, tudi z vidika ustavnega reda pravilna. Razlaga, ki jo je predsednik DZ podal v zvezi s tem, je po oceni pravnika primerna.

Kot je dodal, se v pravni državi vselej presoja, kaj je namen tistega, ki uporablja institute pravne države, in včasih je treba ta namen tudi dokazovati. V tem primeru pa pobudniki dejanskega namena niti ne skrivajo - ne skrivajo, da gre za protest, je povedal Teršek.

"Ne nazadnje je storil nekaj, kar v našem prostoru ni prav običajno; prevzel je osebno politično odgovornost, kar je dobro," je poudaril Teršek. Predsednik republike po ustavi razglaša zakone in ko dobi gradivo iz DZ, opravi svojo dolžnost in ne izvaja nikakršnih analiz ravnanja parlamenta ali predsednika DZ, je še dejal pravnik.

Tudi po mnenju pravnika Toneta Jerovška je Brglez ravnal prav, zato sklepa, da bo predsednik republike "verjetno podpisal ukaz o razglasitvi zakonov". Končna odločitev je sicer njegova, je pojasnil.

Izpostavil je, da razen v sedmih primerih "nimamo v ustavi absolutnih pravic", med omejene pa sodi tudi pravica do referenduma. Se pa v tem primeru postavi vprašanje, ali so pobudniki za uveljavljanje pravic, ki nimajo zveze z zakoni, o katerih predlagajo referendum, uporabili takšen način, da lahko predsednik DZ zavrne določitev roka za zbiranje podpisov.

"Gre za šolski primer zlorabe pravice do referenduma," je prepričan tudi pravnik Matej Avbelj. Zloraba je namreč opredeljena kot uporaba v nasprotju z namenom, s katerim je dana. Pobudniki referendumov pa so jasno povedali, da nimajo nikakršnega interesa v zakonodajnih postopkih. Z njimi želijo izboljšati svoj davčni položaj, za katerega je ustavno sodišče že ugotovilo, da je nezdružljiv s slovensko ustavo, je pojasnil.

Po besedah pravnika je bil Brglez dolžan ravnati, kot je ravnal. "V nasprotnem primeru bi sam kršil ustavo," je poudaril. Tudi Avbelj je ravnanje predsednika DZ pozdravil tudi s vidika prevzemanja odgovornosti, medtem pa imajo pobudniki ustrezno sodno varstvo na ustavnem sodišču.

Nekoliko bolj zadržan bo Brglezove odločitve je pravnik Rajko Pirnat. Dejstvo, da je prišlo do zlorabe pravice do referenduma, še ne pomeni, da lahko nek državni organ deluje brez zakonskega pooblastila. "To je namreč kršitev načela zakonitosti, ki je ravno tako ustavno načelo," je pojasnil.

Še večjo dilemo pa ima Pirnat do vprašanja, ali je zakon dopustno podpisati. Po njegovem prepričanju bi bilo treba zagotoviti vsaj učinkovito pravno varstvo pobudnikom, in to še preden bodo zakoni objavljeni. Predsednik DZ po mnenju Pirnata predsedniku republike zakonov niti ne bi smel poslati v objavo," meni Pirnat.