STA novice / Ureditev pogojev pokojninske dobe brez dokupa po mnenju ustavnega sodišča ni neustavna

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat delavcev trgovine Slovenije sta namreč izpodbijala četrti in peti odstavek 27. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kolikor se nanašata na pokojninsko dobo brez dokupa. V pokojninsko dobo brez dokupa, ki je eden izmed pogojev za pridobitev starostne pokojnine, se namreč ne šteje doba, pridobljena s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pobudniki zato menijo, da izpodbijana ureditev ogroža pravice delavcev, ki so zaradi stečajev delodajalcev postali brezposelni, po poteku obdobja prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost pa so se kot iskalci zaposlitve prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter si sami plačevali prispevke. V sindikatih menijo, da je ureditev protiustavna, kolikor spreminja vrednotenje dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje za nazaj.

Na podlagi prejšnjega zakona namreč ni bi bilo razlikovanja med obvezno in prostovoljno vključitvijo v zavarovanje, zato so zavarovanci utemeljeno pričakovali, da bosta dobi tudi po uveljavitvi novega zakona obravnavani enako, so opozorili v sindikatih.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakonodajalec z določitvijo pogoja pokojninske dobe brez dokupa kot pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine posegel v upravičena pričakovanja zavarovancev, ki so bili v obvezno za zavarovanje vključeni prostovoljno, vendar poseg ni nedopusten.

Pravica do starostne pokojnine omogoča zavarovancu izstop iz obveznega zavarovanja pri nižji starosti, torej 60 let. Ti zavarovanci se lahko upokojijo predčasno brez odbitkov pri odmeri višine pokojnine. Ustavno sodišče je pri tem ugotovilo, da zakonodajalec s tem, ko je to ugodnost določil le za zavarovance, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni kot zaposleni ali samozaposleni, ni ravnal v neskladju z načelom enakosti.

Pri opredelitvi pojma pokojninske dobe brez dokupa je namreč zakonodajalec izhajal iz kriterijev delovne aktivnosti ter višine prispevka za obvezno pokojninsko zavarovanje, ki sta vgrajena v samo bistvo sistema obveznega pokojninskega zavarovanja, opozarja ustavno sodišče.

Po mnenju ustavnih sodnikov so zavarovanci spremembe lahko pričakovali ter jim je kljub spremembi zagotovljena socialna varnost. Kljub spremembi se lahko upokojijo starostno, vendar kasneje, kot to velja tudi za vse druge zavarovance. Obdobja, v katerih so bili v zavarovanje vključeni prostovoljno, so v tem pomenu v celoti upoštevana. Če se odločijo za predčasno upokojitev, pa to pomeni nižjo pokojnino, so še zapisali ustavni sodniki.

Ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat, ki se ji je pridružil tudi predsednik sodišča Miroslav Mozetič, je v odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da so zavarovanci upravičeno zaupali zakonodajalcu, da se jim bodo prispevki, vplačani v obdobju veljavnosti prejšnjega zakona, upoštevali kot pokojninska doba, enakovredna pokojninski dobi brez dokupa. Opozorila je tudi, da gre v primeru prostovoljnih zavarovancev praviloma za ranljivo populacijo, ki so težko plačevali prispevke.