STA novice / Neuspešen še drugi poskus NSi za razbremenitev delodajalcev regresnih zahtevkov ZZZS

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je danes na odboru pojasnil, da je namen njihovega predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju uveljaviti pravičnejši način ureditve regresnih zahtevkov, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) uveljavlja od delodajalcev. Predlagajo, da bi zavod lahko uveljavljal regresne zahtevke od delodajalcev le v primerih, ko bi škoda nastala zaradi velike malomarnosti delodajalca ali namerno.

Odškodninski zahtevki namreč lahko po Vrtovčevih besedah ogrozijo poslovanje nekaterih delodajalcev, predvsem ekonomsko šibkejših, malih ter srednje velikih. Poleg tega delodajalci tveganja, povezanega z regresnimi zahtevki, ne morejo zavarovati pri komercialnih zavarovalnicah, ki takih zavarovalnih produktov ne ponujajo, je izpostavil.

ZZZS letno zabeleži dober milijon evrov priliva na ta račun, je še navedel Vrtovec ter ocenil, da komercialne zavarovalnice ne želijo vstopati na trg z zavarovanjem za tak namen, ker so zahtevki lahko neomejeni. Prepričani so, da predlagani zakon pomeni pravičnejšo porazdelitev bremen v celotni verigi.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat je ob predstavitvi stališča vlade do omenjenega predloga spomnila, da je vlada že marca dala negativno mnenje na identičen predlog zakona, ki ga je takrat vložila NSi. Tudi tokrat v celoti nasprotujejo predlogu, s katerim se po besedah Pirnatove "v celoti spreminja temeljni princip odškodninskega prava, naj škodo povrne tisti, ki jo je povzročil".

Primarna funkcija odškodninskega prava je odprava krivičnega stanja, v katerem se je znašel oškodovanec, je izpostavila državna sekretarka. Predlagana rešitev pa po besedah Pirnatove zbuja občutek, da je njen edini cilj ekonomska zaščita delodajalca, pozablja pa, da je delavec vedno šibkejša stranka od delodajalca. Opozorila je tudi, da bi sprejem take ureditve pomenil manj denarja za zdravstvo.

Negativno se je do predloga zakona opredelila tudi komisija državnega sveta za socialno varstvo, je v razpravi povedal državni svetnik Peter Požun. Prav tako so se proti predlogu izrekli v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Predsednik združenja Metod Mezek je opozoril, da je skrb za zdravje delavcev temeljna vrednota, ki ji že zdaj premalo pozornosti namenjajo tako delodajalci kot delavci. Z znižanjem standardov pa bo po njegovem prepričanju zdravstveno stanje delavcev še slabše, to pa bi pomenilo še večjo obremenitev za sredstva ZZZS, ki jih je že zdaj premalo.

Predstavnik ZZZS, ki prav tako ni naklonjen predlogu NSi, je opozoril, da "še noben od delodajalcev ni šel v stečaj zaradi regresnega zahtevka, so pa nekateri šli v stečaj, da jim ni bilo treba plačati, in so izigrali stečajno zakonodajo". Poudaril je, da so na zavodu vedno pripravljeni na kompromis, dogovor, tudi na obročno odplačilo v primeru regresnega zahtevka.

Člani odbora so glasovali o sklepu, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ki ga je podprlo sedem poslancev, šest je bilo proti, tako je zakonodajna pot predloga končana in se bodo poslanci na plenarni seji DZ le seznanili z njim.