STA novice / Klemenčič za Mladino: Ob koncu mandata bo imelo slovensko pravosodje drugačen okvir delovanja

Glede imenovanja sodnikov imajo na ministrstvu pripravljene ustavne spremembe, ki med drugim predvidevajo poskusni sodniški mandat. Kot pravi, se v sodstvu s tem načeloma strinjajo, "seveda pod pogojem, da so ta poskusni mandat dejansko učna leta izumitelja Polža". "In sicer v smislu, da če država nekoga imenuje za sodnika in ga po določenem obdobju oceni in potrdi za trajni mandat, potem naj mu v tem času tudi nekaj nudi".

Poleg tega je v pripravi zakon o sodnem svetu, "ki ga država v 25 letih ni bila sposobna sprejeti". S spremembami bi krepili vlogo sodnega sveta, ki bi namesto državnega zbora imenoval sodnike. Kot je dejal Klemenčič, "smo ena izmed samo dveh držav v Evropi, kjer sodnike in celo predsednika vrhovnega sodišča še vedno voli parlament. In to ni dobro".

Pravosodni minister je napovedal tudi reformo kazenskega postopka, zakona o kazenskem postopku in zakona o pravdnem postopku, ki sta že pripravljena. Prav tako je treba spremeniti sodno mrežo, saj imamo danes sodišča, kjer sodi en sam sodnik, je pojasnil. Pomembno vprašanje je po njegovih besedah tudi odprtost sodstva. Najpozneje jeseni bodo prek t. i. Sodnega supervizorja, ki so ga razvili na Institutu Jožef Stefan, sodbe dostopne javnosti, je napovedal. Predvidoma še v tem mesecu pa bo Klemenčič podpisal nov sodni red, s katerim bodo sojenje še dodatno odprli javnosti.

Minuli teden je šla v strokovno usklajevanje tudi sprememba kazenskega zakonika, ki med drugim odpravlja dosmrtni zapor. "Za to se bom boril, čas, v katerem živimo, pa temu ni naklonjen," je dejal.

Spregovoril je tudi o razpisu za mesto predsednika vrhovnega sodišča, na katerega se ni prijavil nihče. "Čeprav so bili problemi z imenovanji že v preteklosti, pa je dejstvo, da danes izpostaviti se v pravosodju pomeni, da moraš računati, da bodo v nekaterih medijih pogledali tudi pasmo tvojega psa in jo problematizirali," je dejal. Zato taka odločitev po njegovih besedah "zahteva veliko poguma, vere ali narcisoidnosti".

Delovanja sedanjega vodstva Komisije za preprečevanje korupcije pa Klemenčič ne želi komentirati. "Zadnje čase sedanji predsednik Boris Štefanec, sploh ko je v stiski glede svojih ravnanj, komentira delo senata pod mojim vodstvom. To je njegova pravica in njegova izkaznica. Pustimo to ob strani," pravi pravosodni minister.

Ob tem je povedal, da ta institucija potrebuje boljšo pravno podlago. Zato je vlada sprejela spremembe zakona o državni upravi, s katerimi bi med drugim pristojnost za sistemsko protikorupcijsko zakonodajo prenesli z ministrstva za javno upravo na ministrstvo za pravosodje. Klemenčič računa, da bo novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pripravljena še pred parlamentarnimi počitnicami.