STA novice / Rešitve iz družinskega zakonika po mnenju sociologinje zgodovinski dosežek (tema)

Centri za socialno delo bodo po sprejetju predlaganih rešitev lažje delali z ljudmi, je poudarila dekanja fakultete za socialno delo v Ljubljani Leskoškova. Po tem, ko posežeš v pravice posameznika, ko mu denimo odvzameš otroka, je težko nadaljevati strokovno delo z njim, je pojasnila. "Težko je usklajevati represivno vlogo s svetovalno," je dodala. Šele predlagani prenos pristojnosti bo omogočil intenzivno strokovno delo, je menila.

Pri centrih za socialno delo so se po njenih besedah do zdaj pojavljale tudi ovire pri izdajanju uradnih dokumentov, denimo odločb. Posamezni odvetniki so jih izpodbijali, češ da pravno niso korektne. Po predlogu pa se bo vzpostavilo pravo pravno stanje, je dejala.

Po pojasnilu višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani Mateja Čujoviča je položaj centrov za socialno delo podoben statusu sodnega izvedenca v postopku. Strinja se, da bo njihova strokovnost lahko z novo ureditvijo prišla bolj do izraza, kar se bo lahko odražalo tudi v boljši kakovosti in utemeljitvi sodnih odločb.

Kot je družinski sodnik poudaril za STA, bo tudi v očeh strank taka ureditev bolj transparentna, ker o njihovih pravicah in dolžnostih ne bo odločal isti organ, ki jim je prej svetoval in ki je sprožil postopek.

O nujnih ukrepih bo še vedno odločal center za socialno delo

O nujnih ukrepih bo sicer še vedno odločal center za socialno delo, ki bo moral sodišče o tem obvestiti v 48 urah, sodišče pa bo moralo v treh dneh izdati ustrezen dokument, je dejala Leskoškova.

Še boljša rešitev bi bila po njeni oceni ta, da bi sodišča vzpostavila dežurne službe, kot jih poznajo v nekaterih državah. Delujejo 24 ur na dan in v tem času izdajajo odločitve za nujne primere. Upa, da bodo šle tudi v Sloveniji nadaljnje spremembe v to smer.

Sistem se bo moral po sprejetju družinskega zakonika najprej dobro vzpostaviti, opozarja. Nujno bo dobro sodelovanje med centri in sodišči. Tudi za sodišča je predlagani prenos pristojnosti velik korak. Morala se bodo organizirati drugače, da bodo lahko hitro in kakovostno opravljala zadane naloge, je dejala.

Tudi Čujovič meni, da se morajo država in vodstva sodišč na spremembe dobro pripraviti, da bi bilo zapletov čim manj. "Država se mora zavedati, da bodo centri za socialno delo postali stranka v številnih postopkih, strokovnega znanja za to pa nimajo," je poudaril.

Centrom bo zato po njegovih besedah treba zagotoviti način, da bodo pred sodišči ustrezno zastopani. Dolžnost sodnikov pa bo, da se dobro vsebinsko pripravijo na odločanje o ukrepih, o katerih do zdaj niso odločali, pravi.

Pri družinskih sodnikih je praksa hitrega izdajanja začasnih odredb utečena

Družinski sodniki tako na okrožnem kot na višjem sodišču že sedaj odločajo v podobnih primerih, kot so predvideni v predlogu zakonika, le da v drugih razmerjih, je spomnil Čujovič. "Odločamo o dodelitvi v vzgojo in varstvo, o stikih in o preživninah v primeru razpada zakonske ali zunajzakonske skupnosti, v zvezi s tem je utečena tudi praksa hitrega izdajanja začasnih odredb," je pojasnil.

Vrste odločitev razen morda glede posvojitev torej po njegovih besedah ne bodo nič novega, morali pa se bodo izobraziti o vsebini ukrepov, o katerih do sedaj niso odločali, zlasti o rejništvu. "Vzorcev iz razmerij, o katerih sedaj sodimo, denimo obseg stikov otroka s tistim od staršev, pri katerem ni v vzgoji in varstvu, ne bomo smeli enostavno preslikati na nova razmerja, o katerih bomo odločali," se zaveda Čujovič.

Razprave o prenosu pristojnosti na sodišča segajo v 80. leta prejšnjega stoletja

Razprave o tem, da bi se morale pristojnosti poseganja v družinsko sfero prenesti s centrov na sodišča, so bile sicer že od 80. let prejšnjega stoletja, je dejala Leskoškova. Razmišljanja o tem so torej potekala že veliko pred družinskim zakonikom, ki je bil sprejet leta 2011, a je potem leto kasneje zaradi pomislekov glede pravice istospolnih parov do posvojitve otrok padel na referendumu.

Zdaj predlagane rešitve glede prenosa pristojnosti se zgledujejo po dobrih izkušnjah s področja mladoletniškega sodstva, kjer so posebni sodniki, sodelovanje med centri in sodišči pa ima dolgo zgodovino, je dejala.