STA novice / GZS opozarja na tveganja zaradi uvedbe enotnega evropskega patenta

V GZS sicer priznavajo prednosti unitarnega patenta, kot so nižji stroški prijave in podaljšanja patentne prijave, istočasna veljavnost v 26 članicah EU, enotna pristojnost patentnega sodišča in enotna sodna praksa ter večja priložnost za razvoj slovenskih inovacij in okrepitev konkurenčnosti slovenskih inovativnih proizvodov.

A obenem izpostavljajo tudi slabosti novega sistema patentne zaščite. Med temi omenjajo večje število evropskih patentov (skoraj 60.000) z enotnim učinkom, ki bodo sčasoma veljavni na ozemlju Slovenije, kar bi lahko povzročilo, da se bo del podjetnikov ter malih in mikro podjetij, ki uporabljajo tehnične rešitve, ki bi bile lahko predmet patentne zaščite, moral odpovedati delu svojega trga ali pa pridobiti licence od imetnikov teh patentov.

Prav tako izpostavljajo negotovost delovanja novih sodišč in bodoče sodne prakse, povečano število patentnih sporov in višje transakcijske stroške v primeru uvedbe patentnih sporov.

Ključno vprašanje po oceni zbornice je, ali se bodo slovenska podjetja uspela prilagoditi spremenjenemu razširjenemu modelu, ki bo zahteval bistveno večjo aktivnost in previdnost slovenskih podjetij na tem področju. Tveganje pred morebitnimi patentnimi spori bo po oceni GZS bistveno večje.

"Čeprav so finančni in administrativni učinki novega sistema unitarnega patenta dobrodošli in na dolgi rok vsekakor spodbudni, saj bodo bistveno pocenili strošek prijave in po sistemu vse na enem mestu dosegli unitarni učinek v večini članic EU, ne smemo zanemariti dejstva, da je trenutna slika in način delovanja podjetij v slovenskem prostoru danes drugačen. Slovenska podjetja so sledilci in poslujejo na način, da uporabljajo tehnične rešitve, ki v Sloveniji niso varovane s patentnim varstvom ali drugimi pravicami intelektualne lastnine," opozarjajo na zbornici.

Zato so presenečeni, da sta se vlada in DZ razmeroma hitro oz. prezgodaj odločila za izvedbo postopka ratifikacije sporazuma o enotnem patentnem sodišču, ki je temeljni pravni akt za uvedbo unitarnega patenta. Vlada je sporazum potrdila minuli teden, zdaj pa ga mora še DZ.

Novi sistem patentne zaščite bo začel veljati, ko bo omenjeni sporazum ratificiralo 13 članic EU oz. polovica sodelujočih v tej obliki okrepljenega sodelovanja v uniji. Do zdaj je sporazum ratificiralo 10 držav. V sistemu unitarnega patenta sicer ne sodelujeta Španija in Italija, ker španščina in italijanščina ne bosta uradna jezika.

Vlado in DZ v GZS pozivajo, da temeljito in predvsem z vidika širšega gospodarskega razvoja Slovenije in slovenskih podjetij primerno in temeljito pripravita analizo vpliva uvedbe unitarnega patenta na gospodarstvo in se o tej temi še pred ratifikacijo posvetujeta z gospodarstvom.

Pozivajo tudi, da se opravi krog posvetovanj s podjetji, ki v tem trenutku ne vedo, kaj jih čaka in kdaj lahko posledice novega sistema pričakujejo. "Njihovo mnenje je v tem trenutku najpomembnejše. Preuranjene politične odločitve morajo počakati," so prepričani.