STA novice / Pokojninski zakon je bil glede pravice vojakov do sredstev za poklicno pokojnino v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče v primeru, ko je bil zakon med postopkom spremenjen, prej veljavne določbe ne more razveljaviti. V razmerjih, v katerih do ugotovitve protiustavnosti še ni bilo pravnomočno odločeno, bo veljal peti odstavek 206. člena zakona brez vsebine, ki mu jo je določila avtentična razlaga.

Zavarovanci, ki so najmanj deset let opravljali vojaško službo v Slovenski vojski ter ne nameravajo uveljaviti pravice do poklicne pokojnine, bodo imeli pravico zahtevati, naj se jim sredstva na računu pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja izplačajo v enkratnem znesku. To bo mogoče kljub temu, da jim pogodba o zaposlitvi z ministrstvom za obrambo še ni prenehala, so zapisali na ustavnem sodišču.

Zahtevo za ustavosodno presojo sta vložila Sindikat vojakov Slovenije in Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Sindikat je navedel, da 289 njegovih članov, ki so pripadniki Slovenske vojske, želi uveljaviti pravico do enkratnega izplačila sredstev, ki jih je ministrstvo zanje vplačevalo v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Po njihovih navedbah je bil pri delovnem in socialnem sodišču sprožen socialni spor, v katerem 194 pripadnikov Slovenske vojske zahteva enkratno izplačilo sredstev, 95 pripadnikov pa je vložilo zahtevek pri Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Izpodbijana avtentična razlaga zakona po mnenju sindikata onemogoča pridobitev pravice do enkratnega izplačila sredstev, zato naj bi bile pravice delavcev ogrožene.

Zahtevo za oceno ustavnosti petega odstavka 206. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z vsebino, ki mu jo je dala avtentična razlaga tega odstavka, je vložilo tudi Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je prekinilo postopek odločanja v socialnem sporu.

Avtentična razlaga lahko po mnenju predlagateljev le podrobno razloži namen veljavne zakonske določbe, ne sme pa spreminjati zakonske norme.

Iz pokojninskega zakona v delu, ko kot zavarovance ureja vojaške osebe, ne izhaja, da bi bil za uveljavitev pravice do enkratnega izplačila sredstev določen še dodatni pogoj, in sicer prenehanje pogodbe o zaposlitvi z ministrstvom za obrambo, je navedlo ustavno sodišče.

Šele z avtentično razlago je bila po njegovem opozorilu zakonski normi dodana novost, za katero pa v zakonskem besedilu ni nobene opore. Zakonodajalec je tako kršil ustavo. Pogoj prenehanja pogodbe o zaposlitvi z ministrstvom je po ugotovitvi sodišča izrecno določil v zakonskem besedilu šele v noveli zakona, ki je bila sprejeta 15. decembra lani.