STA novice / Minister Peršak stavi na operativnost medijske strategije (dopolnjeno)

Peršak je na predstavitvi poudaril, da medijska strategija ne sme biti doktrinaren, ampak izrazito operativen dokument, ki temelji na analizah. Njen namen tudi ni v naštevanju konkretnosti, ki bodo stvar novih zakonov o medijih in o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), pač pa mora ohraniti vitkost z vztrajanjem na obvladljivem številu strateških ciljev, je opozoril.

Osnutek tako prinaša 12 ciljev na medijskem področju in ji dodaja še šest ciljev v povezavi z nacionalno RTV hišo, ki ji namenja vlogo "glavnega nosilca javnega interesa". Izhodiščni cilj je vzpostavitev sistema, ki bo omogočal in dajal prednost samoregulaciji medijev, njihovi neodvisnosti in raziskovalnemu novinarstvu.

Minister je pri naštevanju ciljev, ki jih prinaša osnutek, izpostavil tudi izboljšanje socialnega statusa novinarjev ter zagotovitev sistema za transparentno, pregledno in odgovorno lastništvo medijev. Na vrhu ciljev iz naslova RTVS je zagotovitev depolitizacije programskega sveta zavoda ter preprečitev vplivanja politike, gospodarstva in oglaševanja na program.

V. d. direktorja direktorata za medije Klemen Kraigher Mišič je pojasnil, da osnutek v sklopu definicije medija prepoveduje, da je izdajatelj hkrati tudi operater. V zdajšnji ureditvi ima namreč operater neomejeno možnost arbitrarne izbire programov in vključenosti posameznih medijev v programske sheme.

Osnutek tudi zagovarja zakonsko določbo, da se morajo kolektivne pogodbe usklajevati najmanj enkrat v obdobju dveh let. Prav tako naj bi zakon določil, da bo v primeru, ko pogodba ne bo veljala oziroma ko bodo pogajanja blokirana, samodejno začela veljati tarifa za novinarsko delo, ki bo vsaj enaka minimalni plači za visokošolsko izobrazbo za mesec pred nastopom dogodka.

Programski svet RTVS naj bi se po osnutku preimenoval v strokovni svet in postal popolnima depolitiziran, na novo bi se mu določila njegova vloga. Število svetnikov naj bi se po besedah Kraigher Mišiča zmanjšalo na največ 15 uglednih strokovnjakov na področju medijev, izobraževanja, kulture, umetnosti, znanosti ali varstva človekovih pravic".

Razprave in odločitve strokovnega sveta RTVS na noben način ne bi smele vključevati konkretnih prispevkov, ocene novinarskega dela ali programskih vsebin, je dejal Kraigher Mišič. "Prav tako mu nikakor ni dovoljeno razpravljati o uravnoteženosti, pluralnosti, profesionalnosti novinarskega dela in o drugih vsebinskih elementih programov RTVS," je tudi zapisano v osnutku.

Kraigher Mišič ne dvomi, da bo javna razprava prinesla obilo kritiziranja na račun (ne)urejenosti področja medijev, hkrati pa upa, da bo postregla tudi s čim več uporabnimi predlogi. Tudi Peršak je opozoril na nujnost razmisleka o tem, kaj ni ustrezno urejeno in kaj je treba storiti za izboljšanje stanja.

Priprava osnutka je po Peršakovih besedah potekala "od spodaj navzgor", torej od uporabnika do strategije. Ministrstvo je zato v zadnjih mesecih skupaj s strokovno komisijo v vseh 12 statističnih regijah pripravilo okrogle mize, ki naj bi odgovorile na vprašanje, kaj je javni interes na področju medijev. Prav tako je naročilo anketo.

Tako razprave na okroglih mizah kot anketa so pokazale nezadovoljstvo občinstva in tudi medijskih akterjev, je opozoril minister. Spomnil je še, da nacionalni program za kulturo za obdobje 2014-2017 nalaga izdelavo sedmih strategij. Doslej je bila sprejeta le strategija razvoja elektronskega arhiva.