STA novice / V koaliciji za novelo o dedovanju, v opoziciji kritični glede vračljivosti socialne pomoči

Glavni cilj predloga je uzakoniti postopkovna določila, ki bodo omogočala učinkovito izvajanje uredbe o dedovanju. Omogoča, da bodo postopki pri mednarodnem dedovanju bolj enostavni in pregledni, je povedala državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj.

V predlogu se po njenih besedah izenačuje položaj partnerjev različnih vrst, ureja pa se tudi zapuščina brez dedičev. Po predlogu je omejitev dedovanja pri tistih, ki so za časa življenja prejemali socialnovarstveno pomoč, predmet socialnovarstvene zakonodaje, ne pa tega zakona, je poudarila.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SMC poudarili, da so v sodobnem času pogoste selitve ljudi iz ene države v drugo. Pri dedovanju pa prihaja do različnih težav, je dejal Dušan Verbič. Predlog novele zagotavlja uporabo prava ene države članice EU v čezmejnih zapuščinskih zadevah, zapuščinsko sodišče pa bo pristojno tudi za izdajo evropskega potrdila o dedovanju. Z njim bo zagotovljena pravna varnost, je pojasnil.

V DeSUS so opozorili, da so se v koaliciji zavezali, da se po smrti prejemnika varstvenega dodatka z nepremičnino manjše vrednosti njegova nepremičnina ne odtuji. Kot je dejala Marjana Kotnik Poropat, bodo predlog v DeSUS podprli, od ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak pa pričakujejo, da bo ustrezne rešitve pripravila v najkrajšem času.

S predlagano novelo se po mnenju SD končno odpravlja ugotovljeno neskladje z ustavo, na katero sta opozorili dve odločbi ustavnega sodišča in se nanaša na ureditev dedovanja za partnerje v registrirani in neregistrirani partnerski skupnosti. V resnici gre za tehničen zakon, ki izboljšuje status in položaj ljudi znotraj postopkov dedovanja, je dejal Jan Škoberne.

V ZL so spomnili na koalicijski sporazum. Ta določa, da dedičem po prejemniku varstvenega dodatka z nepremičnino manjše vrednosti ni treba vračati socialne pomoči, a predlog novele prinaša prav nasprotno, je opozoril Miha Kordiš. Po uveljavitvi socialnovarstvene reforme, ki je začela veljati z letom 2012 in je določila vračljivost socialne pomoči, se je varstvenemu dodatku odpovedovalo 16.100 upokojencev, je dejal.

V NSi menijo, da bi morala biti omejitev dedovanja omejena do dveh tretjin zneska pomoči, ki jo je zapustnik prejemal več kot 12 mesecev. Če to ne bo popravljeno, bosta ta in socialnovarstvena zakonodaja prinašali različne ureditve, je dejala Iva Dimic. Predlog novele bodo podprli, če bo sprejeto njihovo dopolnilo, ki ureja to vprašanje.

Predlog novele po mnenju SDS ne sledi načelu socialne države. 6. in 7. člen obravnavata ljudi kot številke in jih pretvarjata v denar, zato sta nesprejemljiva in jima nasprotujejo, je povedala Anja Bah Žibert. Prejemnikov varstvenega dodatka je po njenih besedah kar 78 odstotkov manj, "kar je šokantno". "Raje živijo v revščini, kakor da bi bremena prenašali na dediče," je dejala.