STA novice / Področje informacijske družbe odslej pod okriljem ministrstva za javno upravo

Kot je danes pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, gre za zakon, ki ureja notranje delovanje vlade, njegov osnovni namen pa je, da zagotovijo čim bolj učinkovito izvajanje tistih nalog in funkcij, ki jih je vlada dolžna zagotavljati.

Z novelo tako med drugim dopolnjujejo delovno področje ministrstva za gospodarstvo s področjem pokopališke in pogrebne dejavnosti. Poleg tega se prenaša pristojnost na področju sistemskega urejanja korupcije s pristojnosti ministrstva za javno upravo na ministrstvo za pravosodje. Kot je pojasnil minister, je sistemsko urejanje korupcije zaradi svoje pravne narave, pomembnosti, postopkovnega vidika, sistemske ureditve ter urejenosti pravic in obveznosti udeležencev v postopkih pred Komisijo za preprečevanje korupcije tako zahtevno področje, da bi ga ministrstvo za pravosodje lahko izvajalo bolje.

S spremembo prenašajo tudi področje dela varuha človekovih pravic in Komisije za preprečevanje korupcije na pravosodno ministrstvo. Ministrstvo za javno upravo pa bo še naprej pokrivalo področje transparentnosti in krepitve krepitve integritete v javnem sektorju. Po Koprivnikarjevih besedah želijo tudi določiti pristojnosti organizacije in statusa varuha človekovih pravic, saj ta v zakonu o državni upravi doslej ni niso bile eksplicitno navedene.

Z novelo se prenaša tudi področje informacijske družbe in elektronskih komunikacij z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na ministrstvo za javno upravo. S tem bodo po Koprivnikarjevih besedah izkoristili sinergijske možnosti v znanju in v tehnologiji, hkrati pa bosta ostala dva ločena direktorata. Koprivnikar je še pojasnil, da bodo naloge agencije Arnes ostale na ministrstvu za izobraževanje.

Hkrati novela določa tudi pristojnosti za zagotovitev delovanja državnega portala e-uprava, uvaja elektronski centralni imenik, iz procesa centralizacije ravnanja z nepremičnim premoženjem pa izvzema stanovanja v upravljanju ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za obrambo. Novela uvaja tudi naznanilo kot novi akt ministra, ki se uporablja predvsem pri prenosu predpisov evropskih v naš pravni red.

Novela je ob drugem branju naletela na številne kritične odzive poslanskih skupin. Predvsem zaradi predvidenega prenosa področja informacijske družbe na ministrstvo za javno upravo predlogu nasprotujejo v opoziciji, pomisleke pa imajo tudi v koalicijski SD. Poslanci so med drugim opozarjali na nestrinjanje stroke ter vladi očitali, da je predlog nastal netransparentno in brez možnosti sodelovanja javnosti.

V SDS so ob tem predlagali dopolnilo, s katerim bi vladi naložili, naj v roku enega leta od uveljavitve zakona poroča DZ o doseganju ciljev prenosa področja sistemskega urejanja omejevanja korupcije na pravosodno ministrstvo ter prenosa področja informacijske družbe na ministrstvo za javno upravo. A je večina poslancev predlog zavrnila.