STA novice / Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti se obeta zelena luč (dopolnjeno)

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je na današnji seji spomnil, da predlog zakona celovito prenavlja obstoječo in zastarelo ureditev iz leta 1984 in predvideva, da bodo državljani lahko sami izbrali izvajalca pogrebnih storitev.

Pokopališka dejavnost bo z novim zakonom ostala v pristojnosti občin, medtem ko se bo pogrebna dejavnost, če bo to mogoče, izvajala v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost. Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Pokopališka dejavnost pa obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.

"Podzakonski predpisi bodo določili metodologijo za določanje 24-urne službe, predlog pa določa jasne pristojnosti nadzora nad izvajanjem zakona," je pojasnil Počivalšek. Veljavni zakon je bil sprejet še v prejšnji družbeni ureditvi, zato posamezne rešitve po njegovih besedah ne zadostujejo več potrebam. "Pomanjkljiva in zastarela zakonodaja je povzročala, da so se njene ureditve izvajale različno," je izpostavil.

Računsko sodišče je leta 2014 ugotovilo, da se je v mnogih občinah pokopališka dejavnost popolnoma ali pa vsaj občasno izvajala tržno, je opozoril Bojan Kranjc (SMC). Predlagani zakon po njegovih besedah v celoti sledi priporočilom računskega sodišča.

Na opozorila računskega sodišča je opozoril tudi Jan Škoberne (SD). Vlada je po njegovih besedah zarisala jasno mejo med javnim in zasebnim; med tistim, kar je interes skupnosti in tistim, kar se lahko prepusti trgu.

Občinski odloki za opravljanje pokopaliških storitev in izvajanje del večkrat niso v skladu z veljavo zakonodajo, je dejal Franc Jurša (DeSUS) in napovedal podporo zakonu. Izpostavil je še rešitev za ceno osnovnega pogreba za socialno najbolj ogrožene.

Jožefa Horvata (NSi) je zmotila predvsem organiziranost 24-urne dežurne službe in pa nespoštovanje pokojnikov in njihovih svojcev o načinu zadnjega slovesa. "Če umrli želi, da se slovo opravi na njegovem domu, je to njegovo voljo treba spoštovati. Predlog zakona pa ne dovoljuje, da pokojni leži doma, če je na pokopališču mrliška vežica," je izpostavil Horvat.

Da predlogu ne bodo nasprotovali, če bodo sprejeta dopolnila stranke NSi, ki se med drugim nanašajo na izvajanje 24-urne dežurne službe, so napovedali v SDS. V stranki namreč pozdravljajo nekatere rešitve, ki uvajajo nadzor nad izvajanjem dejavnosti. Vendar pa je Franc Breznik (SDS) še izpostavil, da predlog zakona po drugi strani tudi ne upošteva zadnje želje pokojnika, da se domači od njega poslovijo na njegovem domu.

Luka Mesec (ZL) je ocenil, da omenjeno področje sicer potrebuje regulacijo, vendar ne na način, kot so se ga lotili. "Vlada uresničuje interese lobijev ali pa slepo verjame v delovanje trga," je poudaril. Poslance ZL moti predvsem komercializacija storitev.

Medtem pa je Bojan Dobovšek (NP) spomnil na nestrinjanje s predlaganim zakonom, ki se je izkazalo v procesu njegovega sprejemanja. Občinam se nalaga dodatne obveznosti, nikjer pa ni navedeno, kako bodo to financirale.

V večernem glasovanju je sicer DZ dopolnila, ki jih je vložila NSi, zavrnil. Ker pa je bilo več dopolnil sprejetih že na matičnem odboru, mora zdaj vlada pripraviti še uskladitveno dopolnilo, saj je predlog zakona neusklajen. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je pojasnil, da je dopolnilo že pripravljeno in so ga tudi že vložili. Državni zbor bo tako obravnavo predloga nadaljeval v četrtek.