STA novice / Mali delničarji zadovoljni z sodbo Sodišča EU

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) so tako poudarili, da je sodišče z današnjo sodbo sledilo februarskim sklepnim predlogom pravobranilca Nilsa Wahla, ki je med drugim ugotovil, da razlastitve in posegi v delnice in podrejene obveznice slovenskih bank nikakor niso bili potrebni ali neizogibni za sanacijo bančnega sistema oz. za dodelitev državne pomoči.

V Društvu Mali Delničarji Slovenije (MDS) pa kot ključne poudarke razsodbe Sodišča EU izpostavljajo ugotovitve, da sporočilo Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči v bančnem sektorju za članice nima zavezujočega učinka, da bi bilo treba pri izbrisih upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov in da sprejeti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke.

Sodišče EU je torej po njihovem prepričanju še enkrat pritrdilo, da sporočilo komisije ne mora imeti zavezujočega učinka za članice EU, na kar sta se po njihovih navedbah sklicevali tako takratna vlada pod vodstvom Alenke Bratušek kot Banka Slovenije.

"Dejstvo je, da niti Banka Slovenije niti vlada nista predlagali drugačnega načina reševanja bančnega sistema, ki bi vključeval porazdelitev bremen med delničarji in imetniki podrejenega kapitala, čeprav bi to lahko storili," so v odzivu zapisali v Društvu MDS.

V VZMD so medtem poudarili, da je glede na navedeno jasno, da je treba pravne težave, ki jih je povzročila novela zakona o bančništvu, sprejeta tik pred sanacijo bank konec leta 2013, reševati v okviru slovenskega pravnega reda. "To velja še toliko bolj, ker najbolj sporne rešitve zakonske novele in konkretni izračuni, ki jih je pri izrednih ukrepih uporabila Banka Slovenije, sploh niso imele nikakršne vsebinske podlage v sporočilu Evropske komisije," so prepričani v VZMD.

Po navedbah Društva MDS pa je Sodišče EU tudi jasno povedalo, da ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo primanjkljaja banke. "Več kot jasno je, da so banke še danes prekapitalizirane, zato so bili ukrepi vidno pretirani, kar je seveda povezano tudi z uporabljenimi scenariji ter načinom vrednotenja kapitala bank, ki je bilo opravljeno brez kakršnihkoli veljavnih računovodskih standardov," so navedli v združenju.

V VZMD upajo, da bo po skoraj 1000 dnevih, odkar so vložili pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu, svojo absolutno prednostno obravnavo zdaj zaključilo tudi ustavno sodišče.

"Po 30 mesecih od izbrisa je skrajni čas, da se položaj razlaščenih vlagateljev v slovenske banke sistemsko uredi ter odpravijo posledice retroaktivnega posega, izvedenega mimo mednarodnih standardov in zoper katerega razlaščeni vlagatelji niso imeli učinkovitega pravnega sredstva," so sklenili.