STA novice / Ob predlogu novih policijskih pooblastil na ministrstvu prepričani v primerno ravnovesje med zasebnostjo in varnostjo

Zakon o nalogah in pooblastilih policije je bil sprejet leta 2013, a so po dveh letih izvajanja zakona na policiji in ministrstvu ocenili, da so posamezne določbe v zakonu pomanjkljive, nepopolne in da policija nima nekaterih pooblastil, potrebnih, da bi uspešno opravljala določene naloge, je v današnji izjavi medijem povedal namestnik generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge na notranjem ministrstvu Zdravko Mele.

Osnutek novele med drugim predvideva, da bi policisti po novem lahko uporabljali električni paralizator kot prisilno sredstvo, imeli bi možnost avtomatiziranega prepoznavanja registrskih tablic pri nadzoru cestnega prometa, prav tako bi se zbirali podatki o letalskih potnikih.

V preteklih tednih so se v javnosti pojavili očitki zlasti na račun dodajanja novih pooblastil policistom, med drugimi so kritični tudi pri informacijskemu pooblaščencu in Amnesty international Slovenija. A namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar poudarja, da je cilj zakona zagotavljanje varnosti in varovanje človekovih pravic.

"Zato težko razumemo posamezne odgovorne, ki netočno, pavšalno in tudi zavajajoče iz svojih varnih pisarn kritizirajo predlagane rešitve brez nekih konkretnih boljših rešitev, ko pa vemo, da čas, v katerem smo, od vseh nas, države, zahteva, da v največji možni meri zagotovimo varnost vsem državljanom in prebivalcem Slovenije," je dejala.

Izpostavila je, da je varnost ravno tako kot svoboda ena od osnovnih človekovih pravic. "Enako kot pri zdravju se tudi pri varnosti zavedamo, kako pomembna je šele, ko jo izgubimo," je dodala.

Poudarila je, da so to potrebo po učinkoviti zakonodaji druge evropske države prepoznale že v preteklosti in podobne rešitve, ki jih ministrstvo in policija sedaj predlagata, uzakonile že nekaj let nazaj. "Popolne varnosti ni, vseh varnostnih dogodkov ne moremo preprečiti. Odgovorni pa smo, da naredimo vse, da to v največji možni smeri storimo," je dejala.

Bobnarjeva je poudarila, da so pri pripravi besedila sprememb zakona upoštevali večino pripomb informacijske pooblaščenke.

Popolnoma nekorektni so po njenem mnenju tudi očitki, da je predlog zakona usmerjen v t. i. policijsko državo. "Pripravljavci gradiva smo skozi spremembe predvideli številne nadzorne mehanizme, od vloge preiskovalnega sodnika do omejitve v posameznih členih, po katerih bodo policisti določene podatke lahko uporabili samo za točno določen namen," je pojasnila.

Tako se denimo podatki, ki jih bodo zbrali pri avtomatski zaznavi registrskih tablic, ne bodo hranili in tudi ne obdelovali.

Pri uporabi električnega paralizatorja so predvideli, da bo vsak paralizator imel nameščeno kamero, ki bo snemala uporabo, prav tako bo paralizator beležil način uporabe in kolikokrat je bil uporabljen. Po uporabi pa je zagotovljeno nudenje takojšnje medicinske pomoči.

"Iskali smo primerno ravnovesje med zasebnostjo in varnostjo. Mislimo, da smo našli to ravnovesje v največji možni meri, po eni strani za zagotovitev varnosti policistov v postopkih in po drugi za učinkovito izvedbo naloge," je dejala.

Predlog novele je trenutno v medresorskem usklajevanju, na vladi bo predvidoma septembra.