STA novice / Na odboru za notranje zadeve o predlaganih spremembah evropskega azilnega sistema

Prve tri uredbe, ki sodijo v reformo skupnega evropskega azilnega sistema, je Evropska komisija predstavila maja letos. Z njimi želi zagotoviti, da bi sistem postal pravičnejši, učinkovitejši in bolj trajnosten. Pri tem pa temeljno načelo ostaja enako; prosilci morajo za azil zaprositi v državi prvega vstopa, razen če imajo družino drugje, je pojasnil Šefic.

Predlagane so spremembe dublinske uredbe, ki so predvsem posledica pritiska držav članic zaradi povečanega migracijskega pritiska na nacionalne azilne sisteme. Kot je pojasnil državi sekretar, ohranjajo osnovni koncept dublinskega sistema z določenimi popravki in dopolnitvami.

Ključna pomisleka Slovenije se po njegovih besedah nanašata na širitev definicije družinskih članov na brate in sestre in novo opredelitev časovne okoliščine nastanka družine ter na uvedbo avtomatiziranega korekcijskega relokacijskega mehanizma.

Po besedah državnega sekretarja Slovenija širitvi definicije načelno ne nasprotuje, meni pa, da bi bilo treba brate in sestre omejiti vsaj na mladoletne in neporočene. V določbi, po kateri je lahko družinska vez nastala tudi na begunski poti, pa vidijo možnost zlorab.

Drugi pomislek je vezan na uvedbo avtomatiziranega korekcijskega relokacijskega mehanizma, pri čemer menijo, da število prebivalcev in BDP ne bi smela biti edina kriterija pri oblikovanju referenčnega števila, ampak bi morali vključiti tudi kazalnike integracijske sposobnosti države članice in število zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki ostanejo v posamezni državi članici.

Mehanizem tudi ne bi smel biti avtomatiziran, je med pomisleki izpostavil Šefic. Prav tako Slovenija po njegovih besedah nasprotuje solidarnostnemu prispevku 250.000 evrov na prosilca na leto, ki bi ga morala država članica plačati v primeru, da začasno odstopi od relokacijskega mehanizma.

Sicer je v predstavitvi vsebine sprememb še nanizal, da bo oseba dolžna zaprositi za mednarodno zaščito v prvi državi, v katero je ilegalno vstopila; pri legalnem bivanju pa v državi, kjer se legalno nahaja.

Država bo morala pred začetkom dublinskega postopka preveriti, če gre za t.i. nedopustno prošnjo, če je na primer oseba prišla iz države prvega azila ali iz varne tretje države. Predlog pa uvaja tudi proporcionalne obveznosti prosilcev.

V prvem paketu sprememb je s posebno uredbo predlagana tudi nadgradnja podatkovne zbirke evropskega avtomatskega sistema za identifikacijo prstnih odtisov (Eurodac).

Šefic je kot novost izpostavil, da se bodo v centralnem sistemu shranjevale tri kategorije: prosilci za mednarodno zaščito, osebe, ki so bile prijete pri nezakonitem prehodu meje, in tiste, za katere je bilo ugotovljeno, da se nezakonito zadržujejo v državi članici.

Na novo se uvaja zajem in posredovanja podobe obraza, starost za zajem prstnih odtisov se iz 14 znižuje na šest let. Podaljšuje se doba za shranjevanje podatkov o osebah, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito. Za organe pregona pa se razširja dostop do podatkov za osebe, pri katerih je bilo ugotovljeno, da se nezakonito zadržujejo v državi.

Tretja je uredba o agenciji EU za azil. Predvideno je preoblikovanje obstoječega evropskega azilnega podpornega urada v agencijo EU za azil, ki bi imela v novem sistemu pomembnejšo vlogo.

Predlagane spremembe Slovenija podpira, a z nekaterimi pomisleki. Med drugim bi bilo po besedah Šefica zaradi povečanega obsega nalog agencije in zagotavljanja njenega učinkovitega delovanja smiselno razmisliti o prilagoditvi oz. decentralizaciji na način lokalne razpršenosti. Zadržani so tudi do predlaganega mehanizma določitve deleža nacionalnih strokovnjakov, ki bodo vključeni v t. i. intervencijske ekipe, saj predlog ne upošteva kapacitet manjših držav.

Na odboru je imel nekaj pomislekov poslanec ZL Franc Trček, ki je med drugim menil, da gre za dodatno zaostrovanje azilne zakonodaje, ki nič kaj dosti ne rešuje azilne problematike, apetiti po nadzoru pa lahko na koncu preskočijo na vse. Ob zadržkih do nove opredelitve časovne okoliščine nastanka družine, ki jih je vlada zapisala v stališče, pa je opozoril, da so ljudje na begunski poti lahko tudi več let.