STA novice / Iz odvetništva, tožilstva in sodstva ostri toni zaradi krnitve sodne preiskave

Ministrstvo za pravosodje je konec avgusta v medresorsko usklajevanje poslalo novelo zakona o kazenskem postopku. Med drugim nekoliko spreminja pogoje za uvedbo sodne preiskave - uvaja obvezo, da se najprej izčrpa možnost pridobivanja dokazov s posameznimi preiskovalnimi dejanji na predlog tožilca, preden se gre v predlog za uvedbo sodne preiskave.

To je na noge spravilo odvetnike, prepričane, da gre za prvi korak k ukinitvi sodne preiskave, svoje nestrinjanje pa sta na današnji okrogli mizi na ljubljanski pravni fakulteti izrazila še ljubljanska okrožna sodnica Andreja Sedej Grčar in vrhovni državni tožilec Hinko Jenull.

Ljubljanski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je opozoril, da se bodo razlike med revnejšimi in premožnejšimi storilci še poglobile. Šele na sojenju bo obtoženec namreč imel prvič možnost predlagati dokaze, ki ga razbremenjujejo, zato potrebuje dobrega odvetnika, je opozoril.

Sedej Grčarjeva je spomnila, da sta v zadnjih letih zaživela sporazum o priznanju krivde in priznanje krivde na predobravnavnem naroku, zaradi česar se čas reševanja zadev krajša. Zato jo zanima, kako bo obdolženec podpisal sporazum.

"Storilci dejansko ne vedo, s čim imajo opravka. Prepuščeni bodo zgolj policiji in tožilstvu," je poudarila, prepričana, da bo ukinjanje sodne preiskave izničilo institut priznanja krivde.

Kot pravi, policija išče storilca, preiskovalni sodnik pa preiskuje dejansko stanje. In ko preiskuje dokazne predloge obrambe, je na nek način garant obdolžencu. Dopolnil jo je odvetnik Mitja Jelenič Novak: "Ničesar ni namesto odprave preiskave, obramba je praktično spodsekana," je očital ministrstvu.

Iz tega razloga noveli ni naklonjen niti Primož Gorkič z ljubljanske pravne fakultete, saj da so pisci zakona premalo razmislili, kaj so tisti dejavniki, ki ob odpravi sodne preiskave omogočajo enakost orožij obema stranema.

Očitke na račun ministrstva je bilo slišati tudi zaradi načina usklajevanja. Jenull je izpostavil, da strokovnega usklajevanja praktično ni bilo, tudi njihovih predlogov da se skoraj ni upoštevalo. Pridružil se mu je Jelenič Novak, ki je opozoril, da oni niti do sestanka z ministrom niso prišli.

Na okroglo mizo je bila vabljena namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar, ki se je sicer opravičila, a poslala svoje osebno stališče, v katerem opozarja, da velik del členov za že zdaj obremenjeno policijo pomeni le še dodatno administrativno obremenitev.

Do besede je nato prišel še predstavnik ministrstva Ciril Keršmanc, ki je zavrnil navedbe, da spreminjajo koncept kazenskega postopka, saj ne odpravljajo preiskave. Njihov cilj je, da se število vloženih zahtev za preiskavo zniža, saj da včasih preiskava ni potrebna, je pojasnil, prepričan, da ljudje ne bodo ostali brez možnosti učinkovite obrambe.

Zavrnil je tudi očitke o neupoštevanju stroke, naštel je celo datume, kdaj so imeli sestanke z ministrstvom za notranje zadeve, tožilstvom in vrhovnim sodiščem.

Kot kaže, ministrstvo očitno ne namerava popustiti.