STA novice / DZ potrdil sodelovanje Slovenije v enotnem evropskem patentnem sistemu

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj je danes poudarila, da število ratifikacij sporazuma v Evropi hitro raste. "Trenutna ureditev na patentnem področju je z vidika enotnega evropskega trga izjemno razdrobljena, kar podjetjem izjemno viša stroške, hkrati pa povzroča pravno nepredvidljivost," je poudarila.

Z uvedbo evropskega patenta z enotnim učinkom bo vzpostavljeno enotno patentno varstvo, znižani bodo stroški pridobitve in vzdrževanja patenta, prijavitelji pa bodo hitreje, ceneje in enostavneje pridobili patentno varstvo v sodelujočih državah članicah, je poudarila državna sekretarka. "Če na ta voz ne stopimo, obstaja velika verjetnost, da bodo visoko inovativna podjetja, na katerih temelji slovensko gospodarstvo, svoje poslovanje prenesla v druge države," je še posvarila.

Ratifikaciji so v preteklih mesecih med drugim nasprotovali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so opozorili na tveganja in slabosti novega sistema patentne zaščite. V GZS sicer priznavajo prednosti unitarnega patenta, kot so nižji stroški prijave in podaljšanja patentne prijave, istočasna veljavnost v 26 članicah EU, enotna pristojnost patentnega sodišča in enotna sodna praksa ter večja priložnost za razvoj slovenskih inovacij in okrepitev konkurenčnosti slovenskih inovativnih proizvodov.

A so ob tem izpostavili tudi slabosti novega sistema patentne zaščite. Med temi so večje število evropskih patentov (skoraj 60.000) z enotnim učinkom, ki bodo sčasoma veljavni na ozemlju Slovenije, kar bi lahko povzročilo, da se bo del podjetnikov ter malih in mikro podjetij, ki uporabljajo tehnične rešitve, ki bi bile lahko predmet patentne zaščite, moral odpovedati delu svojega trga ali pa pridobiti licence od imetnikov teh patentov.

Prav tako so izpostavljali negotovost delovanja novih sodišč in bodoče sodne prakse, povečano število patentnih sporov in višje transakcijske stroške v primeru uvedbe patentnih sporov. Ključno vprašanje po oceni zbornice je, ali se bodo slovenska podjetja uspela prilagoditi spremenjenemu razširjenemu modelu, ki bo zahteval bistveno večjo aktivnost in previdnost.

V ZL so sporazumu nasprotovali, ker je bil ta po njihovem sklenjen na nepregleden način brez javne razprave in brez temeljite presoje njegovih vplivov na naše gospodarstvo, koristil pa da bo predvsem Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji. "Ta sporazum na račun povečanja kapitalskih dobičkov tujih korporacij spreminja naše gospodarstvo v njihovega nepomembnega podizvajalca, državljane pa v ceneno delovno silo," je na seji DZ danes dejal poslanec ZL Miha Kordiš.

Novi sistem patentne zaščite bo začel veljati, ko bo omenjeni sporazum ratificiralo 13 članic EU oz. polovica sodelujočih v tej obliki okrepljenega sodelovanja v EU. V sistemu unitarnega patenta sicer ne sodelujeta Španija in Italija, ker španščina in italijanščina ne bosta uradna jezika.