STA novice / Vlada v DZ poslala s sindikati neusklajen predlog zakona o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za 2017

Cilji predloga zakona so po navedbah vlade med drugim zagotoviti vzdržne javne finance, makroekonomsko stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj, zagotoviti nemoteno vodenje pravnih oseb javnega sektorja ter določiti primere in zagotoviti preglednost pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb z zaposlenimi.

Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so z namenom stabilizacije javnih financ po dogovorih v letih pred tem tudi za leto 2016 namreč podpisali dogovor o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju, v skladu s katerim je bil nato sprejet zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016.

Ta je določil, da znižana plačna lestvica velja do konca avgusta, podaljšalo se je neusklajevanje osnovnih plač in neizplačevanja redne delovne uspešnosti, prav tako omejeno izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ohranil se je tudi manjši obsega sredstev iz prihrankov, ki se lahko namenijo izplačilu povečanega obsega dela pri opravljanju rednih nalog.

Znižan je ostal tudi regres za letni dopust, ohranila se je višina nadomestila plač za čas bolniške odsotnosti, prav tako omejeno izplačevanje jubilejnih nagrad, drugačna vplačila premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, omejitev števila dni letnega dopusta v javnem sektorju in omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb. Ohranili so tudi določbo o prenehanju pogodb o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Večina dogovorjenih ukrepov se izteče z 31. decembrom, kar pomeni, da bi se stroški dela v javnem sektorju v letu 2017 povečali za 215 milijonov evrov.

V sporočilu za javnost po seji vlade, ki so ga pripravili na ministrstvu za javno upravo, pa so navedli, da je eden glavnih ciljev vlade zasledovanje postopne vendar trajne javnofinančne konsolidacije, zato "se mora nadaljevati odprava javnofinančnega primanjkljaja ter izboljšanje kakovosti javnih financ". Ali drugače: tudi v letu 2017 je treba "začasno omejiti plače in druge stroške dela, in sicer tako, da se podaljšajo vsi uzakonjeni ukrepi in določi zamik izplačila napredovanj javnih uslužbencev in funkcionarjev v letu 2017".

Za dosego javnofinančnih ciljev za leto 2017 je treba uveljaviti zakon najkasneje do 1. januarja 2017.

Kot so še dodali, bo višina vplačil kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja določena z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti.

Predlog zakona z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja torej še ni usklajen, saj pogajanja za ukrepe na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2017 še potekajo. Kot so zapisali v sporočilu, bo usklajevanje besedila zakona potekalo v okviru teh pogajanj.

Zadnjič sta se pogajalski strani vlade in sindikatov javnega sektorja srečali v ponedeljek, ko je svoj protipredlog predstavila sindikalna stran. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ugotavljal, da so ponudili minimalno približevanje, a ni mogoče reči, da so že blizu dogovora. Vladna stran je namreč pretekli teden za leto 2017 nekoliko popustila pri regresu, sindikalna je ta teden omilila svojo prejšnjo zahtevo pri delovni uspešnosti.

Kot je dejal vodja ene od dveh sindikalni pogajalskih skupin Jakob Počivavšek, sindikati ne vztrajajo pri sprostitvi vseh varčevalnih ukrepov v prihodnjem letu, pričakujejo pa, da se bo v letu 2017 zgodil "nek resnejši premik, ki mora biti tak, da bodo od tega imeli nekaj tudi tisti javni uslužbenci, ki imajo nižje plače, ne zgolj zaposleni z najvišjimi plačami".

Na vladni strani so sicer v ponedeljek napovedali, da bodo do prihodnjega ponedeljka, ko naj bi se ponovno sestali, še enkrat preučili, koliko še lahko popustijo in ali lahko ponudijo nov protipredlog.

Morebitna vladna odločitev, da za približevanje nima več manevrskega prostora, bi se po besedah Počivavška utegnila stopnjevati v konflikt konec leta oz. v začetku prihodnjega leta, v kolikor bi vlada sprejemala enostranske interventne ukrepe.