STA novice / Končuje se javna razprava o noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih

Predlog novele je bil v javni razpravi 30 dni, v tem času pa so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je zakonski predlog pripravilo, prejeli nekaj pripomb in predlogov.

V noveli med drugim predlagajo črtanje instituta zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, ki je v lasti upravičenca do varstvenega dodatka oz. denarne socialne pomoči, ki je do omenjenih pravic upravičen, ker nima dovolj sredstev za preživljanje.

Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje, se po predlogu novele šteje oseba, ki ima v lasti stanovanje oz. hišo, katere vrednost presega 120.000 evrov.

Če ima oseba v lasti nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, je do omenjenih pravic lahko upravičena le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini.

Kot so v obrazložitvi predloga navedli na ministrstvu, meja 120.000 evrov predstavlja najvišjo zaokroženo povprečno vrednost stanovanjske hiše v najdražji statistični regiji po podatkih geodetske uprave v avgustu 2016. Nova ureditev pa bi veljala tako za nove upravičence do denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka kot v primerih že vpisanih zaznamb prepovedi odtujitve in obremenitve.

Ena od posledic socialnovarstvene reforme, sprejete v letu 2010 in uveljavljene z letom 2012, je bil namreč tudi upad števila upravičencev do varstvenega dodatka, saj so se ti zaradi navezanosti na nepremičnino in želje, da bi lahko njihovi potomci neobremenjeno dedovali, temu dodatku odpovedali.

Število prejemnikov varstvenega dodatka je od leta 2012 s 46.752 padlo na okoli 10.500 v letu 2016.

Po navedbah ministrstva na zvišanje števila prejemnikov varstvenega dodatka niso vplivali niti zadnji popravki socialne zakonodaje, ki veljajo od leta 2014 in so že nekoliko omilili pogoje. Tako ni več treba vračati kratkotrajne pomoči, v primeru daljšega obdobja pa se od prejete pomoči del zneska odšteje, prav tako po novem velja omejitev pri varstvenem dodatku do višine dveh tretjin vrednosti prejete pomoči.