STA novice / V javni obravnavi spremembe pravnega varstva pri javnem naročanju

Sprememba zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja je potrebna že zaradi uskladitve z novim sistemskim zakonom o javnem naročanju, so pojasnili na ministrstvu.

Ob pripravi teh uskladitev pa so preučili tudi sistem pravnega varstva v postopkih javnega naročanja ter na podlagi ugotovitev pripravili še nekaj drugih sprememb zakona. Z njimi se odpravljajo določene nejasnosti, zlasti pa povečuje učinkovitost tako javnega naročanja kot tudi samega revizijskega postopka, zagotavljajo.

Eden od teh predlogov je vzpostavitev portala eRevizija, s čimer se bo zagotovil popolnoma informatiziran postopek pravnega varstva.

Novost sta tudi uzakonitev občne seje Državne revizijske komisije in uvedba posebnega javnonaročniškega sveta, katerega vloga bo tudi strokovna presoja kandidatov za predsednika in člane Državne revizijske komisije.

Osnutek spremembe zakona pregledneje ureja višino takse za posamezne primere, predlaga pa se tudi sprememba sistema vračanja takse, če naročnik že sam ugodi vlagatelju revizije.

Po predlogu se bo institut ničnosti pogodbe ukinil, saj po oceni ministrstva povzroča pravno nestabilnost in ni učinkovit mehanizem, poleg tega pa je že urejen v obligacijski zakonodaji. Namesto ničnosti se predlaga poseben institut neveljavnosti oz. razveljavitve pogodbe, pri čemer bo imelo pristojno sodišče tudi več možnosti presoje o nadaljnji usodi te pogodbe.

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja je DZ sprejel spomladi 2011 in je nadomestil do tedaj veljavni zakon o reviziji postopkov javnega naročanja. Skupaj s tedanjima obema zakona o javnem naročanju je zaokrožil ustrezen sistemski okvir za učinkovito in transparentno izvedbo postopkov oddaje javnih naročil in z njimi povezanega pravnega varstva.

Zakon o javnem naročanju in zakon, ki je urejal javno naročanje na infrastrukturnem področju, je aprila letos nadomestil nov sistemski zakon o javnem naročanju. Z njim se je v slovenski pravni red preneslo dve evropski direktivi, katerih cilj je večja fleksibilnost postopkov oddajanja javnih naročil in njihova poenostavitev. V njem pa so izpostavljeni tudi okoljska in socialna nota ter spodbujanje inovacij.