STA novice / Sindikati v pričakovanju vladnih potez; Sviz že s stavkovnim odborom (dopolnjeno)

"Danes smo naredili prvi korak in storili bomo vse, da bomo vladi preprečili zdrs v neko vzhodnoevropsko avtoritarnost, ki se nakazuje skozi to namero vlade, da bi enostransko sprejemala plačni zakon," je po odločitvi glavnega odbora pojasnil glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj.

Po njegovih besedah preoblikovanje v stavkovne odbore ta trenutek še ne pomeni napovedi stavke, ampak gre za sporočilo vladi, da bo vsak njen korak v smer enostranskih ukrepov pri sindikatih sprožil reakcijo z zaostrovanjem.

Stavkovni odbor že ima tudi Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, je sporočil njegov predsednik Aleksander Ogrizek. Nekateri sindikati pa bodo odločitev sprejemali v prihodnjih dneh. Tako je denimo predsednik Pergama Jakob Počivavšek napovedal, da bodo sindikati znotraj Pergama odločitev o tem, kako ravnati naprej, sprejeli proti koncu tedna.

Štrukelj, ki je kot predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije tudi vodja ene od dveh sindikalnih pogajalskih skupin, je danes ocenil, da odgovornost za neuspešna pogajanja v celoti nosi vladna stran. Po njegovih besedah so se zaradi vladnih ravnanj na pogajanjih ves čas zapletali v "neke iracionalne spore".

Pojasnil je, da je nazadnje vladna stran svoje zagotovilo, da bo spreminjanje plačnega sistema potekalo v soglasju s sindikati, pogojevala s tem, da sindikati sprejmejo njen predlog odpravljanja varčevalnih ukrepov.

Tega sindikati po njegovih besedah niso mogli sprejeti ne le zato, ker je vladni predlog zanje vsebinsko nesprejemljiv - do leta 2019 namreč praktično ne daje ničesar razen višjega regresa za zaposlene v višjih plačnih razredih - ampak tudi zato, ker ni mogoče pristati na tak način pogajanj. Zavezo o iskanju soglasja s sindikati pri ključnih vprašanjih plačnega sistema je namreč vlada dala že v prejšnjem dogovoru, je med drugim spomnil Štrukelj.

Dodal je, da vlado do konca leta vežejo trdni dogovori. S prihodnjim letom pa bi, če ni drugačnega dogovora, morala vsem javnim uslužbencem izplačati polni regres (v višini minimalne plače) in polne pokojninske premije ter se z njimi pogajati o masi za delovno uspešnost ter o uskladitvi plač z inflacijo. Ker vlada pravi, da za to ni denarja, bo verjetno pripravljala enostranske ukrepe, domneva Štrukelj.

Kot eno od možnosti, ki jo vidijo, je izpostavil, da bi vlada v prihodnjem letu poskusila enostransko spreminjati sistemski plačni zakon in s tem poseči v elemente, kot so napredovanje in delovna uspešnost.

Za zakon o ukrepih v javnem sektorju v letu 2017, ki je že vložen v parlamentarno proceduro in ga bo v četrtek obravnaval odbor za notranje zadeve, pa je Štrukelj dejal, da bi glede na zavezo, ki jo je dala vlada, moral doživeti negativno glasovanje v parlamentu oz. se njegova obravnava ne bi smela nadaljevati.

Glede na to, kaj se je dogajalo na pogajanjih, ga tudi drugačen razplet ne bi presenetil. A v tem primeru bo to "enostranska uveljavitev plač v javnem sektorju" in "kršitev, ki je iztožljiva na sodišču," je opozoril.

Sicer pa se je Štrukelj dotaknil tudi zdravniške stavke in kolegom zdravnikom zaželel, da jo izpeljejo v dobro zdravniškega ceha. Vendar je izpostavil, da zdravniška stavka odpira vprašanje primerljivih vrhunskih poklicev tudi v drugih delih javnega sektorja, v kulturi, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti. "Vsak premik, ki bi bil dosežen, bo seveda rezultiral v enaki zahtevi pri teh delovnih mestih," je napovedal.